Marko Pavliha: Pogumnejša varianta je boljša
Trije tuji advokati, slovenska odvetnica in dve agentki ter kopica strokovnih pomočnikov zagovarja tezo o Piranskem zalivu kot slovenskih notranjih morskih vodah z mejo na hrvaški obali in specifično povezavo z odprtim morjem, Zavod 25. junij pa mejo stare piranske občine, torej po sredini Savudrijskega polotoka, pravi Marko Pavliha.
Marko Pavliha: “Kdo je koga najel, oni Republiko Slovenijo ali obratno, kdo komu plačuje masten honorar in je zato upravičen do dajanja navodil?”
PORTOROŽ > Predstojnik pravne katedre na fakulteti za pomorstvo in promet Marko Pavliha ugotavlja, da s strani prve skupine odmeva zlasti argument moči, da imamo najboljše svetovne juriste, ki niso pripravljeni zagovarjati več od tistega, kar so sami sugerirali. “Kdo je koga najel, oni Republiko Slovenijo ali obratno, kdo komu plačuje masten honorar in je zato upravičen do dajanja navodil?” se sprašuje.
Pogumnejša varianta je boljša, a jo bo treba ustrezno dokazati, poudarja pravnik. “Ne pozabimo, da je arbitraža bolj fleksibilna kot sodišče, zato bodo njeni člani storili vse, da poiščejo takšno rešitev, ki bo najmanj razburila eno ali drugo stranko. Če bomo terjali 100, bomo najverjetneje prejeli manj, recimo okoli 70, če bomo vztrajali pri 130, nam utegnejo prisoditi 100. Kakopak pobožna hotenja niso dovolj, zato moramo zaradi kredibilnosti in prepričljivosti podkrepiti sleherno trditev vsaj z zadostnimi argumenti, če že nimamo dobrih ali odličnih,” razmišlja Pavliha. Pretirano skromna, popustljiva in servilna drža nas po njegovem prepričanju lahko znova prikrajša za dragocen del državnega teritorija, kar bi povzročilo nepopravljivo škodo.
Ne strinja pa se, da bi z rešitvijo odlagali prek določenega roka: “Kakršnokoli izigravanje arbitražnega sporazuma, ki je sicer preslabo izhodišče, a je bil potrjen na referendumu in je del mednarodnega prava, bi bilo sramotno za našo državo, zato bi se morali potruditi, da dosežemo obči kompromis glede mejnih pričakovanj in pravočasno dostavimo celotno arbitražno gradivo.” Arbitražni sporazum nenazadnje vsebuje tudi peščico solidnih določb, denimo, da lahko razsodišče v vsaki fazi postopka pomaga pogodbenicama pri njunih prizadevanjih najti prijateljsko rešitev. Pavliha je spomnil, da nam eden od najboljših evropskih mednarodnih pravnikov Martti Koskenniemi svetuje, da imejmo arbitražni proces in naj gredo stvari skoraj do konca, na kar pa pet minut pred arbitražo potegnemo primer nazaj in se dogovorimo, kajti med postopkom smo “izvedeli vse, kar je bilo mogoče, a zdaj naj ne odločijo zunanji ljudje, zdaj ko smo poslušali drug drugega, lahko to rešimo sami”. Tako je uspešno sodeloval pri reševanju spora med Finsko in Dansko, ki sta se pogodili tik pred sodbo haaškega meddržavnega sodišča, pravi Pavliha.
KG