Pomlad v izvidnici že prve dni januarja

“Pri nas je že pomlad,” se je te dni veselila Mojca Vižintin iz koprskega Circola.2. januarja je na vrtu lokala presenečena zagledala rasti - vijolico. “Običajno se gostje v začetku januarja niso martinčkali na vrtu, ampak so si kavo raje privoščili na toplem, v zavetju lokala,” pojasnjuje. Prve dni novega leta pa ... Kot da bi v deželo prav zares že prišla pomlad.

PRIMORSKA> Minuli konec tedna so bile terase lokalov ob morju polne kot sredi pomladi. “Ob tako lepem in toplem vremenu bi bilo prav škoda, če si kosila ne bi privoščili kar zunaj,” je bila zadovoljna Novogoričanka, ki je z družino pohajkovala po Izoli.

V Ljubljani rekordnih 16,3 stopinje

Da je letošnja zima nekoliko nenavadno zakorakala v novo leto, ugotavlja tudi vremenoslovec Brane Gregorčič iz agencije za okolje. Zimske otoplitve niso sicer nič neobičajnega, pravi. “Je pa res nekoliko nenavadno, da je januarja tako zelo toplo,” priznava. V Ljubljani, denimo, so minulo soboto namerili kar neverjetnih 16,3 stopinje Celzija, kar je v zadnjih sto letih zagotovo rekordno visoka temperatura.

“Povprečna najvišja januarska temperatura v Ljubljani je približno pet stopinj Celzija,” pojasnjuje. Tako visokim temperaturam na južni strani Alp botruje severni veter, razloži. “A brez skrbi, že jutri se bo tudi pri vas, na Primorskem, ohladilo. Ponoči se bo pooblačilo, temperature bodo spet bolj podobne januarskim,” nas je “potolažil” včeraj.

Rastline brez zimskega počitka

Tega se nadejajo tudi kmetje in vrtičkarji; takšne vremenske razmere namreč rastlinam niso naklonjene za zimski počitek. Že novembra, ko bi se morale rastline pripravljati na mirovanje, je bilo pretoplo; močna ohladitev v prvi polovici decembra je neutrjene in nezaščitene rastline prizadela, nov šok pa so doživele v drugi polovici decembra, ko se je nenadoma spet otoplilo ...

“Če se bo tako toplo vreme nadaljevalo, obstaja nevarnost pozebe,” je zaskrbljena Irena Vrhovnik iz koprske kmetijsko-svetovalne službe.

Zaradi previsokih temperatur namreč lahko zgodnje sorte sadnega drevja prezgodaj vzbrstijo ali zacvetijo. Zima pa je lahko še dolga ... Prav zaradi tega zdaj ne priporoča obrezovanja občutljivejših sadnih sort, denimo mandarin in fig, ter oljk. “Trte, breskve, jabolka in hruške so že bolj trpežne in jih lahko tudi že obrežemo, marelice in češnje pa obrezujemo tik pred cvetenjem,” svetuje.

Vse krajše in toplejše zime

“Zime postajajo vse toplejše, zaradi česar se nam zdi, da so tudi vse krajše,” ugotavlja klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj. Podnebne spremembe se ne kažejo zgolj v višjih temperaturah ozračja, ampak tudi v drugačnih vremenskih vzorcih. Prehodi letnih časov, denimo, so vse hitrejši. “Dejstvo je, da rastline prehitevajo. Če je le eno stopinjo topleje, pokukajo zgodnje sorte, na primer čebulnice, kar teden dni prej na plano kot običajno. Le poglejte, kdaj smo že lahko občudovali zvončke. Lani decembra! Nekdaj so bili zvončki zgodnji znanilci pomladi!” Kljub temu pa je dr. Kajfeževa prepričana, da zime še zdaleč ni konec. “Že konec januarja bo hladneje,” napoveduje. PETRA VIDRIH

---