Ilegalcev azil v Sloveniji ne zanima
Pet let po vstopu Slovenije v schengenski prostor število ilegalcev, ki si utirajo pot v boljše življenje, spet postopno narašča. Med najbolj obremenjenimi policijskimi upravami je koprska. Letos so obravnavali več kot 700 ilegalnih prebežnikov in končno število ob koncu leta bo verjetno podobno tistemu iz leta 2007, ko se je ustavilo pri 825.
Policisti so opremljeni za nadzor dogajanja ob državni meji Foto: Pu Koper
KOPER> Struktura ilegalcev se je v zadnjih letih spremenila. Med leti 2006 in 2009 so prevladovali ilegalci iz držav nekdanje Jugoslavije in albanski državljani, po vizumski liberalizaciji za te države in spremembi migracijskih tokov pa je struktura bistveno drugačna. Lani in letos se je začelo povečevati število ilegalnih prebežnikov iz azijskih in afriških držav, še posebej po tako imenovani “arabski pomladi”, pravi Viljem Toškan, vodja oddelka za državno mejo in tujce na koprski policijski upravi. Izrazito se je povečalo število državljanov Afganistana, Turčije, Pakistana, pa tudi Somalije in v zadnjem času Sirije.
Mejo varujejo posebej usposobljeni in opremljeni policisti iz skupin za varovanje meje na policijskih postajah Ilirska Bistrica, Kozina, Koper, Piran in na pomorski policijski postaji. Sodelujejo tudi vse ostale policijske enote, še posebej postaja vodnikov službenih psov, policijska postaja za izravnalne ukrepe, sektor kriminalistične policije in OKC. Mejo večkrat opazujejo tudi s helikopterjem.
Spremenjeni migracijski tokovi
Zlasti migracijski tokovi s severa Afrike so prej potekali proti Španiji in južni Italiji, po vojni v Libiji pa so se spremenili. Prebežniki si zdaj utirajo pot v boljše življenje prek Egipta, Turčije, tudi Bolgarije in drugih držav ter na različne načine pridejo do Hrvaške, kjer prosijo za azil. Hrvaški centri so polni, kar se pozna tudi pri večjem pritisku na naše območje.
Gre namreč za najkrajšo razdaljo med Hrvaško in Italijo, čeprav se prebežniki, kot ugotavljajo na koprski policijski upravi, ne odločajo tudi za najkrajšo pot. Običajno v Slovenijo prihajajo v bližini mejnih prehodov Starod in Jelšane ter nadaljujejo pot proti Kozini in Trstu.
“Za razliko od migrantov, ki so v Slovenijo prihajali v minulih letih, so ti, ki prihajajo zdaj, bolj opazni in ljudje pogosto obvestijo policiste o njihovem gibanju,” pravi Toškan. Sicer pa izbirajo manj obljudene poti. Kot ugotavljajo, v veliki meri uporabljajo ponarejene in prenarejene dokumente. Skoraj zagotovo nekomu plačajo, preden se odpravijo na pot, včasih pa so na poti dlje časa, se v določeni državi zadržijo tudi po nekaj mesecev in se šele nato odpravijo naprej.
Vračanje v njihovo matično državo je problematično, pogosto nimajo dokumentov, v nekaterih primerih se, čeprav so polnoletni, predstavijo kot mladoletni. Do konca novembra so na območju koprske policijske uprave obravnavali približno 700 prebežnikov. Ob tem Toškan dodaja, da jih hrvaški policisti precej prestrežejo še pred prehodom meje.
Slovenija ni obljubljena dežela
Nekatere ilegalce obravnavajo po večkrat, tudi z različnimi podatki. In kaj si lahko Slovenija obeta po vstopu Hrvaške v EU? Toškan pojasnjuje, da bo morala Hrvaška ravnati v skladu z Dublinsko uredbo o vračanju prosilcev za azil in prebežnikom potem verjetno ne bo več zanimivo prositi za azil na Hrvaškem, saj bi jih, če bi nadaljevali pot v drugo državo, ob prijetju vrnili na Hrvaško.
Tudi zato med tujci, ki jih policisti prestrežejo v Sloveniji, ni kakšnega velikega zanimanja za azil. Raje se vrnejo na Hrvaško in poskusijo znova. Če pa jim uspe priti do Italije, tam zaprosijo za azil, saj se jim očitno še vedno zdi zanimiva država.
Po vstopu Hrvaške v EU bo tamkajšnja policija, tudi zaradi olajšanja postopkov pri tovornem prometu, zagotovo še podrobneje nadzirala dogajanje ob meji. Težišče varovanja pa bo morala Hrvaška, še pred vstopom v schengenski prostor, ki ne sovpada z vstopom v EU, prenesti na zunanje meje in problematična območja.
SILVA KRIŽMAN