Janša: Poštenju in pravičnosti vrnimo domovinsko pravico
Premier Janez Janša je na državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti dejal, da moramo danes sklepati prijateljstva in zavezništva, da bomo močnejši in ustvarjalni. Sprejel je ponudbo novega predsednika republike Boruta Pahorja, da bo skušal povezati vse politične sile, in izrazil pripravljenost na usklajevanje o ukrepih za izhod iz krize.
Odpri galerijo
Foto: STA
LJUBLJANA> V imenu vlade je Janez Janša obljubil, da so se pripravljeni kjerkoli in kadarkoli z vsemi, ki nosijo odgovornost skupaj z njimi za prihodnost Slovenije pogajati, dogovarjati, usklajevati o ukrepih, ki jih mora Slovenija še sprejeti v naslednjih dveh letih za izhod iz krize za ponovni zagon rasti in za to, da bomo postali bolj pravična država.
“Zdaj gre za Slovenijo, vpeto v skupno evropsko prihodnost,” je dejal premier. Po njegovih besedah imamo dve možnosti. “Da se kot družba poenotimo o tem, da obstaja ločnica med prav in narobe in da ni več resnic ter se resno spopademo z očitnimi zablodami in stranpotmi dosedanjega razvoja ter vrnemo poštenju in pravičnosti domovinsko pravico,” je pojasnil.
Kot drugo, slabšo možnost pa je navedel, da še naprej upamo, da se bo kar vse samo od sebe spremenilo, ob tem pa na volilne dneve ostajamo doma. “Upamo, da se bomo vsak posebej že nekako znašli, in tonemo vedno globlje v močvirju sprijaznjenosti, nemoči, vladavine finančnih in političnih ozadij in lobijev ter nenazadnje eventualno kaosa,” je dodal.
Proslave v Cankarjevem domu v Ljubljani so se udeležili novi predsednik republike Borut Pahor in premier Janez Janša s soprogama, dosedanji predsednik republike Danilo Türk, predsednik DS Mitja Bervar, predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič ter drugi najvišji predstavniki političnega in družbenega življenja ter diplomatski zbor.
Prepričljiva večina volivcev se je 23. decembra pred 22 leti na plebiscitu odločila za samostojno Slovenijo, rezultate pa so razglasili tri dni kasneje. Tako 26. decembra praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. Plebiscit leta 1990 je sledil demokratičnim spremembam, ki so se začele sredi 80. let prejšnjega stoletja in so aprila tega leta pripeljale do prvih povojnih demokratičnih in večstrankarskih volitev.
STA