Danes Pahorjeva prisega: kaj lahko pričakujemo od njega?

Pred današnjo zaprisego Boruta Pahorja za predsednika republike v prihodnjem petletnem mandatu so spet v ospredju pričakovanja do novega predsednika in Pahorjeva sposobnost, da ta pričakovanja izpolni.

Odpri galerijo

LJUBLJANA> V volilni kampanji je Borut Pahor gradil zlasti na povezovalnosti politikov in ljudstva znotraj slovenskih meja.

Povezoval bo, koga, bomo pa videli

“Borut Pahor je toliko prilagodljiv, da bo povezoval; koga bo povezoval, bomo pa videli,” je pred njegovo današnjo zaprisego povedala nekdanja političarka Spomenka Hribar. “Bojim se, da se bo preveč prilagodil aktualni vladi in da to ne bo povezovanje, ampak podreditev. To je moj strah, ni pa rečeno, da bo tako. Ko človek pride na funkcijo, se lahko spremeni, ker mu funkcija daje določene možnosti,” v upanju, da se bo pri Pahorju zgodila takšne vrste sprememba, pravi Hribarjeva. Medtem pa je Pahor po njenem mnenju že dokazal, da razume stvari in zna povezovati narod v odnosu do polpretekle zgodovine.

Čudežev ne more delati

Matevž Tomšič s fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici opozarja, da predsednik republike nima velikih pristojnosti, a to je prav pri uveljavljanju povezovalne vloge tudi njegova prednost. Predsednik deluje bolj kot moralna avtoriteta in Tomšič pričakuje, da bo Pahor pri tem uspešnejši od svojega predhodnika Danila Türka. “Čudežev ne bo mogel delati, ker je politični prostor zelo razklan,” sicer priznava Tomšič. Na vprašanje, ali ima Pahor kot oseba dovolj avtoritete, da bo povezal politike, pa odgovarja: “Nikakor ne pravim, da bo Pahorju kot predsedniku to zlahka uspelo. Morda mu sploh ne bo, a že to, da bo poskušal ustvariti atmosfero zaupanja, bo morda politične igralce prisililo, da se ne bodo obnašali na razdiralen način.”

Popolna usklajenost navzven

Med vidnejšimi vlogami predsednika v slovenskem pravnem redu je tudi predstavljanje države navzven. Zunanja politika bi morala biti popolnoma usklajena med vlado in še posebej ministrom za zunanje zadeve, predsednikom republike in odborom državnega zbora za zunanjo politiko, poudarja nekdanji politik, strokovnjak za pomorsko pravo s fakultete za pomorstvo in promet Marko Pavliha. “Enotnost je predpogoj za zunanjo in notranjo prepričljivost ter učinkovitost, čemur moramo dodati še trajnostno, zeleno in modro usmeritev,” meni in dodaja, da bi morala Slovenija krepiti svojo pomorsko vlogo in svojo pozornost usmerjati zlasti na jadranske in sredozemske države. Želi si tudi pomoči predsednika republike pri ponovni oživitvi mednarodne Evrosredozemske univerze (EMUNI).

Pri vprašanju arbitražnega sporazuma za določitev meje bi morala predsednika Slovenije in Hrvaške napeti vse sile, da bi pomagala pri uresničitvi tistega dela sporazuma, ki omogoča arbitražnemu sodišču, da v vsaki fazi postopka pomaga obema državama pri iskanju prijateljske rešitve spora.

“Tudi glede plinskih terminalov bi moral predsednik republike zavzeti odločno držo, tako kot je to storil parlamentarni odbor, in nasprotovati takšnim škodljivim posegom v izjemno občutljivem severnem Jadranu,” novega predsednika poziva Pavliha. Ker očitno ni več mogoče prepričati Italije, naj gradi južneje, mora Slovenija začeti postopek pred evropsko komisijo. Če tam ne bo uspeha, moramo vložiti tožbo z zahtevo za začasno odredbo pred luksemburškim evropskim sodiščem, s katero bi najverjetneje uspeli, svetuje širši politiki.

Pot do Silicijeve doline se mora začeti v glavah

Leta 2010 je Pahor še kot premier prav med obiskom Goriške razkril, da vidi Slovenijo kot evropsko Silicijevo dolino, torej kot okolje, kjer bi se lahko razvijala visokotehnološka podjetja. Ta tema je ostala ob robu predsedniške kampanje, a sodeč po premislekih tistih, ki so pri nas že ustanovili in uspešno vodijo visokotehnološka podjetja, bi si Pahor kot predsednik lahko postavil za cilj tudi prepotrebno odpravljanje ovir v glavah Slovencev.

Slovenija je del EU, ki ima popolnoma drugačno podjetniško okolje, kot ga ima na primer Silicijeva dolina v ZDA. Tam mrgoli zelo bogatih posameznikov, pripravljenih vlagati v tehnološka start-up podjetja, hkrati pa v ZDA dijake in študente od malih nog usmerjajo k samostojnemu delu in trženju lastnega znanja, sicer na razlike med ZDA in Evropo kaže Tomo Ilijaš, direktor novogoriškega podjetja Arctur, ki je razvilo superračunalnik, s katerim prek računalništva v oblaku srednjim in malim podjetjem ponujajo izračunavanje različnih simulacij na področju sodobnih materialov, bioinformatike, metalurgije, financ ...

Inženir pri nas slabše plačan kot občinski uradnik

“Pri nas je žal še vedno zakoreninjeno prepričanje, da je pomembno doštudirati, potem pa se bo služba našla kar sama od sebe,” Ilijaš povzema stanje duha v Sloveniji. Kritiko usmerja v poplavo raznovrstnih družboslovnih fakultet, zaradi katerih se je zmanjšalo zanimanje mladih za naravoslovje: “Ob tem lahko razumemo, da se mnogo talentiranih srednješolcev odloči za ne-tehniške poklice. Deloma je za to krivo tudi razvrednotenje statusa inženirja; v Sloveniji je slabše plačan kot občinski uradnik, v ZDA pa tudi do petkrat bolje, da o spoštovanju poklica niti ne govorimo.”

Problem je v naših glavah

Slovenija ima konkurenčne prednosti, poudarja Rok Uršič, direktor visokotehnološkega podjetja Instrumentation Technologies iz Solkana, ki si je pridobilo svetovno prepoznavnost na področju pospeševalnikov osnovnih delcev. “V pogovoru s tujci večkrat poslušam, da imamo zelo visoko kvaliteto življenja in da smo varna dežela. Radi se pohvalimo s čudovitim naravnim okoljem, imamo dober geostrateški položaj in ponosni smo na visoko izobrazbeno raven. Torej problem Slovenije ni v okolju. Problem je v naših glavah. In to nas zavira,” opaža Uršič.

O pogojih, ki bi jih morali izpolniti, da bi naredili preboj k ustvarjanju produktov z visoko dodano vrednostjo, pa pravi: “Pogoj je, da se končno zazremo v prihodnost. Da iz družbe, ki vse preveč svoje energije porabi za pravično prerazporejanje premalo ustvarjenega, končno preidemo v družbo ustvarjanja, ki temelji na meritokratski delitvi ustvarjenega; da vsak na svojem mikro nivoju in s svojim zgledom doprinese k temu, da se aktivira in ta pozitiven naboj prenese še na ljudi okoli sebe. Predlagam, da začnemo takoj!”

JANA KREBELJ

---