Danes Pahorjeva prisega, jutri se začne zares
Četrti predsednik republike Borut Pahor bo v nedeljo prevzel posle od svojega predhodnika Danila Türka, ki ga je premagal v drugem krogu predsedniških volitev, ter nastopil petletni mandat. Še danes pa bo novoizvoljeni predsednik zaprisegel na slavnostni seji državnega zbora.
LJUBLJANA> Slavnostna seja državnega zbora bo danes ob 18. uri in bo namenjena tudi obeležitvi državnega praznika, dneva samostojnosti in enotnosti. Na njej bo Pahor zaprisegel, da bo spoštoval ustavni red, ravnal po svoji vesti ter z vsemi močmi deloval za blaginjo Slovenije. Na seji je pričakovati tudi inavguracijski nagovor novoizvoljenega predsednika države.
Po prisegi bo v nedeljo ob 11. uri sledila primopredaja, ki bo potekala po vnaprej določenih protokolarnih pravilih s postrojem častne čete Slovenske vojske pred predsedniško palačo v Ljubljani. Novoizvoljeni predsednik bo kot novi vrhovni poveljnik oboroženih sil opravil pregled častne čete, dosedanji predsednik Türk pa se bo od funkcije po primopredaji poslovil z vojaškimi častmi.
Prepričljiva zmaga na volitvah
Borut Pahor je bil za četrtega predsednika republike izvoljen 2. decembra v drugem krogu predsedniških volitev, ko mu je podporo izreklo dobrih 67 odstotkov volivcev, njegovega protikandidata Danila Türka pa je podprlo slabih 33 odstotkov udeležencev volitev.
Po slovenski ustavni ureditvi predsednik republike predstavlja Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil, sicer pa so njegove pristojnosti omejene. Med njegovimi pristojnostmi so razpisovanje volitev v državni zbor, razglašanje zakonov, postavljanje in odpoklic veleposlanikov ter odločanje o pomilostitvah. Ustava predsedniku republike poleg tega daje predlagalno funkcijo v primeru imenovanja predsednika vlade, ustavnih sodnikov in sodnega sveta.
Ena prvih nalog novega predsednika bo predlagati kandidata za novega varuha človekovih pravic.
Področna zakonodaja pa te pristojnosti širi na predlaganje guvernerja in člane sveta Banke Slovenije, varuha človekovih pravic, predsednika računskega sodišča, informacijskega pooblaščenca, predsednika in člane komisije za preprečevanje korupcije ter sodnike mednarodnih sodišč. Ker se v prihodnjem letu kar nekaj funkcionarjem iztečejo mandati, bodo med Pahorjevimi prvimi nalogami ravno predlogi za imenovanja novih. Tako bo moral že kmalu po nastopu funkcije predlagati kandidata za novega varuha človekovih pravic, če bo sledil dosedanji praksi, pa se bo pred tem o izboru posvetoval s poslanskimi skupinami.
Šefinja kabineta naj bi postala Alja Brglez
Med prvimi nalogami novega predsednika bo tudi oblikovanje nove ekipe. V uradu predsednika republike je sicer v letošnjem letu zaposlenih 43 ljudi, med njimi devet funkcionarjev, ki jim funkcija poteče hkrati z mandatom predsednika Türka. Pahor pa si bo v svojem uradu sestavil novo ekipo. Šefinja njegovega kabineta naj bi postala Alja Brglez, generalna sekretarka Nataša Kovač, Špela Vovk pa naj bi skrbela za odnose z javnostmi. Pahor si bo lahko izbral tudi nove svetovalce z različnih področij.
Pahor je sicer po izvolitvi napovedal, da si bo prizadeval za dosego dogovora v slovenski politiki. “Če bodo strankarski voditelji menili, da lahko pri tem dogovoru sodelujem in k njemu tudi pripomorem, bom to storil z največjim veseljem in izkušnjami,” je dejal.
Po prevzemu mandata bo Pahorju pripadla plača najvišjega plačnega razreda, ki znaša 5419 evrov bruto. V isti plačni razred so uvrščeni tudi predsedniki vlade, parlamenta ter ustavnega in vrhovnega sodišča. Za delo predsednika republike in njegovega urada se denar zagotavlja iz državnega proračuna. V letošnjem letu je uradu predsednika z rebalansom namenjenih 2,7 milijona evrov, kar je dobrih 12 odstotkov manj, kot je znašala poraba v lanskem letu. V proračunih za prihodnji dve leti je ta znesek še nekoliko nižji, dobra 2,4 milijona evrov za posamezno leto.
Pahor je še pred izvolitvijo napovedal, da kot predsednik republike namerava živeti, kjer je živel doslej, o predsedniški rezidenci pa ne razmišlja. Nova prva dama, Pahorjeva partnerica Tanja Pečar, pa bo tudi v prihodnje ostala zaposlena kot odvetnica. Kot prvi dami ji bo sicer pripadla pravica do plačane odsotnosti z dela za čas, ko bi opravljala protokolarne in druge obveznosti.
Dosedanji predsednik ostaja “aktiven državljan”
Danilo Türk pa bo imel po izteku mandata pravico do naziva bivši predsednik in pravico do udeležbe na državnih slovesnostih. Eno leto bo imel pravico do pisarniškega prostora, svetovalca in delavca, ki opravlja administrativne in tehnične naloge, ter uporabe službenega vozila z voznikom. Prav tako bo imel pravico do enoletnega nadomestila v višini 80 odstotkov predsedniške plače.
Kaj bo nekdanji predsednik počel v prihodnje, sicer še ni popolnoma znano, napovedal pa je, da bo ostal “aktiven državljan”. Pred iztekom mandata se v nagovoru zahvalil državljankam in državljanom, da so mu omogočili opravljanje te funkcije. Kot je dejal, bo kakovost in učinek njegovega dela ocenila zgodovina, prepričan pa je, da bo ocena pozitivna, takšna, kot je bilo njegovo razumevanje funkcije predsednika republike.
Pahor sicer zapušča mesto poslanca SD, v državnem zboru pa ga bo predvidoma nasledila nekdanja obrambna ministrica Ljubica Jelušič.
STA