Več otrok, bolj polni razredi in več zadovoljstva

Ko bodo prvošolčki septembra sedli v šolske klopi, bodo učilnice sežanske osnovne šole polne. V prvih razredih bo po 27 ali 28 učencev. Če bi jih bilo 29, bi že morali razmišljati o dodatnem, četrtem oddelku. A ni bilo vedno tako in tudi sedaj se v vseh šolah ne veselijo številčnih generacij.

Pred sedmimi leti je bilo v sežanski osnovni šoli komaj dovolj otrok za tri oddelke prvega razreda, sedaj so trije oddelki skoraj polni Foto: Tjaša Gerič
Pred sedmimi leti je bilo v sežanski osnovni šoli komaj dovolj otrok za tri oddelke prvega razreda, sedaj so trije oddelki skoraj polni Foto: Tjaša Gerič

SREDNJA PRIMORSKA >Le sedem let je minilo od takrat, ko je bilo v prvih razredih OŠ Srečka Kosovela v Sežani le po 19 ali 20 učencev. V treh oddelkih prvega razreda je bilo le 59 otrok. Če bi bili še trije manj, bi na šoli ostala le dva oddelka prvega razreda.

Trije polni oddelki prvega razreda v Sežani so posledica večjega števila rojstev in tudi priseljevanja. Za šolo so dobrodošli, za učitelje pa večkrat izziv. “Če gre za otroke iz drugih držav, je treba tudi precej individualnega dela. Nekateri pridejo iz težjih socialno ekonomskih razmer in rabijo dodatno pomoč. Je vsega,” ugotavlja ravnateljica šole Jadranka Mihalič.

Otroci potrebujejo pomoč pri razumevanja slovenskega jezika, dopoldne pri pouku in popoldne pri podaljšanem bivanju. Ker čez dve in tri leta

pričakujejo številčnejši generaciji, bodo verjetno potrebovali tudi nove učilnice.

Na srečo se to ni zgodilo in generacija, ki sedaj končuje prvi razred, šteje 71 učencev. V prihodnjem šolskem letu jih bo 82, kar pomeni, da bo v oddelkih po 27 ali 28 otrok. Če bi se vpisala še dva več (torej 84), bi morali po črki normativa že odpreti štiri oddelke. Čeprav se v sedanjem času zatiskanja pasu in napovedi novih standardov to verjetno ne bo zgodilo, pove ravnateljica Jadranka Mihalič. Najverjetneje bi dobili navodilo, da v dva oddelka “stisnejo” še enega učenca, razen če bi bil med otroki kakšen s posebnim potrebami.

“Demografsko dno je preseženo”

Tudi v OŠ Dutovlje so zadovoljni, predvsem zaradi podružnične šole v Tomaju. “V Tomaju je sedaj 35 učencev, v prihodnjem letu jih bo 40. Odkar sem na šoli, jih še ni bilo toliko,” je zadovoljna ravnateljica Doris Orel, ki trend rasti opaža tudi na matični šoli, čeprav manjši.

Z optimizmom zrejo v novo leto tudi v Divači. V matični šoli in senožeški podružnici bodo imeli skupaj 44 prvošolcev. “V primerjavi z zadnjimi leti, ko so se generacije otrok gibale med 22 in 30 otroki, je to velik porast. Podatki o številu rojstev otrok kažejo, da je demografsko dno preseženo,” ugotavlja ravnateljica OŠ dr. Bogomirja Magajne Damijana Gustinčič. Ker so bile prejšnje generacije manj številne, bodo v novem šolskem letu težko zagotovili dovolj dela za vse učitelje, še doda.

Največja rast v Postojni

V Postojni se veselijo rasti natalitete. Ravnateljica OŠ Antona Globočnika Sabina Ileršič Kovšca pravi, da se je leta 2006 v njihovem šolskem okolišu rodilo 58 otrok, pred dvema letoma pa skoraj še enkrat več, kar 110. “Občino, našo ustanoviteljico, smo obvestili, da bomo morali zgraditi prizidek s tremi novimi učilnicami. Naslednje leto pa bomo prenavljali in širili tudi podružnično šolo v Planini,” pove Ileršič Kovšca, prepričana, da bo morala o tem razmišljati tudi država.

V Osnovni šoli Pivka trendi ne prinašajo tako rekoč nič posebnega. Število novo vpisanih se zadnja leta giblje med 17 in 22 otroki, kar pomeni dva oddelka prvega razreda, pojasni pomočnica ravnateljice Sonja Vodopivec. V Občini Ilirska Bistrica, kjer imajo kar sedem samostojnih devetletk, je vpis večinoma podoben lanskemu. Izjema je le OŠ Antona Žnideršiča, na kateri so lani vpisali 35 osnovnošolcev, septembra pa jih bodo sprejeli kar 51. V Komnu pa število otrok niha. Sedaj končuje prvi razred 24 prvošolcev, lani jih je bilo 39, septembra jih prihaja 34 (vključno s podružnico v Štanjelu). V prihodnje generacije izmenično štejejo okrog 30 in okrog 40 otrok, obeta ravnateljica OŠ Antona Šibelja - Stjenka Nives Cek.

TINA ČIČ in novinarji PN


Najbolj brano