Volitve v Srbiji: ključni bodo socialisti

Za Srbi je super volilna nedelja, ko je pozornost veljala zlasti predsedniškim in parlamentarnim volitvam. Veliko je še odprtega, ključno vlogo pa bodo očitno imeli socialisti Ivice Dačića s tretjim mestom na obeh volitvah.

BEOGRAD> Srbski predsednik Boris Tadić in glavni izzivalec Tomislav Nikolić sta izenačena, blizu pa sta tudi njuni stranki.

Na predsedniških volitvah je sicer prvo mesto zasedel Tadić, ki je prejel 26,7 odstotka glasov, a mu je nacionalist Nikolić s 25,5 odstotka glasov tesno za petami. Za predsedniški stolček pa se bosta tekmeca v drugem krogu, podobno kot v letih 2004 in 2008, pomerila 20. maja.

Vzpon socialistov

Na parlamentarnih volitvah se je na prvo mesto uvrstila koalicija Premaknimo Srbijo pod vodstvom Nikolićeve Srbske napredne stranke (SNS) s 24 odstotki glasov oziroma 73 mandati v 250-članski skupščini. Druga je koalicija okoli Tadićeve Demokratske stranke (DS) Izbira za boljše življenje, ki je pobrala 22,3 odstotka glasov oziroma 68 poslanskih sedežev.

Tretji v parlamentu so socialisti (SPS) Ivice Dačića s 14,7 odstotka glasov oziroma 45 sedeži, kar je skoraj dvakrat več, ko je imela SPS doslej. Poleg tega se je Dačić uvrstil na tretje mesto na predsedniških volitvah.

Kot je ocenil profesor političnih študij z beograjske univerze Slaviša Orlović, bo, kot kaže, Dačić upravičeno postal ključni igralec, izid drugega kroga predsedniških volitev pa bo odvisen od njegovih pogajanj s Tadićem. Podobno menijo tudi drugi analitiki.

Socialisti bodo usodni za koalicijska pogajanja

A Dačić je že sporočil, da se namerava najprej pogajati s Tadićevo DS, s katero je bil v vladni koaliciji minula štiri leta, se bo pa pogovarjal tudi z drugimi strankami. Še pred koalicijskimi pogajanji je namreč dal vedeti, da si želi položaj premierja.

Dačić je prav tako dal vedeti, da se njemu ne mudi in da danes nima namena delati. V nasprotju s tem je poročevalec Evropskega parlamenta za Srbijo Jelko Kacin (LDS/ALDE) v ponedeljek izrazil upanje, da se bodo pogajanja za oblikovanje nove vlade v Srbiji začela čim prej, medtem ko so v Evropski uniji izrazili pričakovanje, da bo nova vlada, ki bo nadaljevala evropsko pot Srbije.

Na vprašanje, ali je Srbija z izpostavljanjem državnih simbolov na Kosovu kršila dogovor z Ovsejem, pa je Kocijančičeva odgovorila, da še čakajo na poročilo Ovseja o tem, po katerem bodo svoj prvi odziv po potrebi dopolnili.

Radikalci prvič brez stolčka v parlamentu

Poleg SNS, DS in SPS se je v srbsko skupščino uspelo uvrstiti še nacionalistično-konservativni Demokratski stranki Srbije (DSS), ki je pobrala 6,8 odstotka glasov oz. 20 sedežev, Liberalnodemokratski stranki (LDP), ki je pobrala 6,7 odstotka glasov oz. prav tako 20 sedežev, in liberalnim Združenim regijam Srbije (URS) s 5,4 odstotka glasov, kar znaša 16 sedežev. Ultranacionalistični Srbski radikalni stranki (SRS) haaškega obtoženca Vojislava Šešlja pa se tokrat prvič po več kot 20 letih ni uspelo uvrstiti v parlament, kar gre v prvi vrsti pripisati razkolu znotraj stranke.

V srbski skupščini bodo zastopane tudi štiri stranke oziroma koalicije, ki zastopajo manjšine. To so Liga vojvodinskih Madžarov, bošnjaška Stranka demokratske akcije (SDA), združenje več strank različnih manjšin, pa tudi vlaška stranka NOPO.

Ne vključujejo pa končne ocene Centra za svobodne volitve in demokracijo (CeSID) izidov volitev s Kosova. Tam je bila volilna udeležba po podatkih Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) pičlih 32,17 odstotka, vendar pa tamkajšnji izidi naj ne bi bistveno vplivali na porazdelitev sedežev v skupščini.

Končni rezultati bodo znani v četrtek

Končne izide bo srbska volilna komisija objavila v četrtek. Sicer so bile na super volilni dan po vsej Srbiji še lokalne volitve, v Vojvodini pa pokrajinske. Po prvih izidih si je DS zagotovila 52 sedežev v 110-članskem beograjskem svetu. Z dobrimi 22 odstotki glasov je tudi v prednosti v 120-članski pokrajinski skupščini v Vojvodini.

Dan po tem so svoje ocene predstavili tudi mednarodni opazovalci. Sporočili so, da so bile parlamentarne in predsedniške volitve v Srbiji odprte in svobodne, bi pa moral Beograd po njihovem mnenju izboljšati transparentnost volilnega procesa in delovanja medijev.

STA

---