Anton Komat: Rešimo svoj Vrbov log in oskrbimo Slovenijo
Anton Komat je aktivist, ki s svojimi idejami pritegne množice. Intervju, v katerem je maja letos odkrito spregovoril o krivcih za pomor čebel, je na spletni strani Primorskih novic podrl vse rekorde branosti.
“Sebi in svojim otrokom moramo zagotoviti hrano za jutri. Nihče drug ne bo tega storil namesto nas.” Foto: Neva Volarič
Anton Komat je tudi pisatelj, scenarist in predvsem človek, ki ni nikoli zamorjen. Njegovo delovanje je vedno usmerjeno k rešitvam. Verjame, da smo Slovenci zmožni sami poskrbeti za svojo hrano. Temu cilju bo v letu 2012 posvetil večji del svoje energije. Verjame tudi v srčnost, otroško igrivost in znanje prednikov - kvalitete, ki jih je prepletel v zgodbo svoje najnovejše knjige, ekološkega trilerja Varuhi Vrbovega loga.
Junaki romana Varuhi Vrbovega loga se znajdejo pred veliko preizkušnjo. Pohlepneži hočejo uničiti Vrbov log, a ga otroci rešijo z veliko mero inteligence in zvijačnosti. Vrbov log je podoba izvorne narave človeka, zato je sporočilo romana, da moramo najti pot iz nevarnih zablod sodobne civilizacije. Otroci, varuhi Vrbovega loga, odraslim pokažejo, kako se to naredi brez lažnega upanja, da bo to namesto nas storil kdo drug.
> V samozaložbi ste izdali že svojo deseto knjigo. Kako bi opisali zgodbo Varuhov Vrbovega loga?
“Knjiga prinaša duhovno sporočilo poti iz kaotičnega sveta. Tudi mali založniki lahko v času preizkušenj prinašamo velika sporočila za človeka. V napeti sodobni zgodbi, ki je grajena kot pravljica, se nenehno prepletajo magična in realna pokrajina, sanje in resničnost, preteklost in prihodnost, nasilje in ljubezen.”
> Že drugič zapored ste svojo knjigo namenil mladim. Ste nad odraslimi obupali?
“Varuhi Vrbovega loga je družbenokritični in psihološki roman. Čeprav so glavni junaki najstniki, pa ciljna publika niso le oni. V tem je moj roman podoben zgodbam Hermanna Hesseja, ki jih berejo vse generacije. Pripoved vsebuje pestre elemente ekološkega ozaveščanja, mističnih dimenzij sveta, prijateljstva in ljubezni, duhovne bližine med generacijami, zmage dobrega nad zlim in upanja, da je zaradi otrok boljši svet mogoč. Prepričan sem, da mi je uspel spoj magičnega realizma Latinske Amerike in trilerja, kot ga poznamo v zahodnem svetu. V zgodbi so močno prisotna sporočila naših prednikov.”
“Razširjeno je zmotno prepričanje, da smo ekološki le, če ločujemo odpadke, ugašamo luči in zapiramo vodovodne pipe.”
> Je izročilo prednikov danes še aktualno?
“Vedno bolj. Vodi nas lahko skozi travme in dileme kriznega obdobja. Za pisanje so me motivirale učitelji-ce na osnovnih šolah, s katerimi smo skupaj snovali program ekološkega opismenjevanja. Razmišljali smo o novih pedagoških metodah za poučevanje ekologije na osnovnih šolah. Razširjeno je namreč zmotno prepričanje, da smo ekološki le, če ločujemo odpadke, ugašamo luči in zapiramo vodovodne pipe. V bistvu pa gre za cel spekter temeljitih sprememb v odnosih med ljudmi in odnosu človeka do narave. Samo to nas lahko pripelje iz sedanjega kaotičnega dogajanja v varnejši svet.”
> Kaj so vam priporočile učiteljice?
“Povedale so mi, da otroci nimajo kaj brati, da ni zgodb s tega področja. Zato sem že lani napisal knjigo V zrcalu narave - Fridine zgodbe, ki nas skozi zgodbe uči osnov sobivanja z naravo in sočlovekom. Odrasli preveč podcenjujejo otroke. To ni zdravo. Otroci pogosto presegajo pričakovanja staršev. Na srečanjih z otroki sem spoznal, da razmišljajo o zelo pomembnih stvareh. Pri sedmih ali osmih letih dosegajo presenetljiva spoznanja. Zato so moje knjige tudi apel k spoštovanju otroške duše in spoznanju, da so otroci bistveno bolj zreli, kot si predstavljamo.”
“Moje knjige so tudi apel k spoštovanju otroške duše in spoznanju, da so otroci bistveno bolj zreli, kot si predstavljamo.”
> So pravljice primerne za učenje ekologije?
“Prepričan sem, da je v pravljicah več resnice kot v vseh enciklopedijah tega sveta. Pravljice nas učijo živeti in preživeti. Podcenjevanje pravljičnega sveta je podcenjevanje najbolj kreativnih zamisli človeštva. Danes nam politiki nenehno nakladajo, da potrebujemo več znanja za večjo konkurenčnost. Nasprotno, za velike spremembe potrebujemo več domišljije. Znanja imamo dovolj, ne premoremo pa poguma, da bi potrebne spremembe tudi uresničili. Junaki romana Varuhi Vrbovega loga nas učijo prav to: kako je treba delovati, da bo svet bolj prijazen za vse, tako otroke kot odrasle. Otroci so naše upanje, da je svet lahko drugačen. Tako kot tudi odrasli upamo, da bomo ta otroški svet ohranili v sebi. Vsak od nas nosi v sebi svoj Vrbov log, del divjine, duhovne pokrajine naših prednikov in njihovih izročil. Kdor pozablja zgodovino, ni vreden prihodnosti.”
“Prepričan sem, da je v pravljicah več resnice kot v vseh enciklopedijah tega sveta. Znanja imamo dovolj, na premoremo pa poguma, da bi potrebne spremembe tudi uresničili.”
> Govorite o prihodnosti. Kakšna pa se vam zdi sedanjost?
“Ravno manipulacija, ki se danes dogaja v svetu, nas razbija v prah posameznikov. Tudi čas je razbit, reduciran na sedanji trenutek, v katerem nas bombardirajo z aferami, katastrofami, nesrečami in popolnoma nepomembnimi novicami. To mletje časa in prostora nikakor ni v podporo preživetju človeka. V knjigi gradim most do sveta prednikov, od tega, kar je bilo, do tega, kar naj bi bilo. Človeštvo si predstavljam kot orjaški koralni greben. Lahko je visok dvesto ali tristo metrov, a samo zadnja generacija koral je živih. Vse ostale so mrtve. Naša generacija je zadnji centimeter na tem grebenu. Vse tisto, kar je bilo pred nami, na tisoče rodov, je določilo našo sedanjost. Mi na sedanjost nimamo posebnega vpliva. Zato je eno temeljnih izročil knjige, da kdor pozabi svojo preteklost, bo izgubil prihodnost. To je zelo pomembno. Zdaj vidimo, da nam elite brišejo spomin na pretekla dogajanja, mitološka izročila pa smešijo kot vraževerje. Zato moramo, če hočemo rešiti uganke prihodnosti in varnega sveta, narediti most med prej in sedaj. Nič novega si nam ni treba domisliti, le spomniti se moramo tistega, kar so predniki pustili v človeškem duhu.”
> Se zavedamo teh sporočil?
“Moje pisanje je močno navdihnil Carl Gustav Jung s svojo analizo sanj. Pozabljamo na sporočila nezavednega. Tisto, kar je v nas nezavedno, nam zelo določa vsakdanje življenje. Zato moramo postati pozorni opazovalci svoje notranjosti. To je neke vrste nagovor ali sporočilo ljudem: bodite pozorni, kaj se v vas dogaja, bodite pozorni na neskončno vesolje, ki ga nosite v sebi.”
“To, da majhna skupina aktivistov požene v gibanje množice, je v sedanjih kaotičnih časih edina rešitev za nakopičene družbene probleme.”
> Pravite, da vsakdo lahko najde svoj Vrbov log. Tudi v Sloveniji?
“Slovenija na srečo še ni tako gosto poseljena kot velemesta, kjer od blokov do prvega zelenja potrebuješ uro vožnje z avtomobilom. Vsakdo, ki si želi, lahko najde svoj Vrbov log, svoj košček narave. Glavna ovira poletu otroške domišljije pa vse bolj postajajo starši. Ker pretirano skrbijo za fizično varnost otrok, jim jemljejo duhovno svobodo in dušijo njihovo ustvarjalnost. Če to združimo z represijo oblasti, ki otroke že zelo zgodaj vrže v mlin podružbljanja, svet koristoljubja in poplave informacij, jim vsi skupaj krademo otroštvo. Vsebina te knjige je zato tudi poziv: pustimo otrokom njihovo svobodo, njihov svet.”
> Kaj pa se dogaja v vašem svetu? Kakšne načrte imate v letu 2012?
“Pred dnevi smo v Mariboru pričeli akcijo civilne družbe Oskrbimo Slovenijo, katere cilj je v Sloveniji doseči 100-odstotno samooskrbo s hrano. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede je največja predavalnica pokala po šivih, toliko ljudi je prišlo. Tam so bili tudi rektor mariborske univerze, dekan in številni profesorji fakultete za kmetijstvo, močna delegacija ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, člani občinskih uprav in številni predstavniki organizacij civilne družbe. Si predstavljate, da bi se tak zbor zgodil v Ljubljani? Pozabite, to je čista znanstvena fantastika! Ampak v Mariboru se je zgodilo prav to.”
> Kako boste delovali aktivisti?
“Gotovo ne kot politična stranka. Vsak od nas si bo prizadeval, da bo delal dobro zase, za svojo družno, lokalno skupnost in širše. Odločili smo se, da bomo najprej udejanjili 100-odstotno samooskrbo s sonaravno pridelano hrano. Prikazali bomo dobre prakse in povezali napredne strokovnjake, otroke, odrasle, vrtičkarje, kmete, institucije, lokalne skupnosti ... Vse s ciljem, da v Sloveniji sami poskrbimo za svojo hrano. Angleži so že sprejeli nacionalni program, s katerim se želijo do leta 2030 približati temu cilju. Američani uvajajo t. i. vrtove preživetja. Pri nas pa trenutno obstaja le pobožna želja kmetijskega ministrstva, ki je lani sprejelo resolucijo Zagotovimo si hrano za jutri.”
“Zakupimo obdelovalno zemljo, saj se v Skladu kmetijskih zemljišč zarašča kar 100.000 hektarjev zemlje.”
> Vi pa ste se odločili organizirati širšo družbeno akcijo?
“Da. Približno tako, kot je bila akcija Očistimo Slovenijo, ko je majhna skupina aktivistov pognala v gibanje množice. To je v sedanjih kaotičnih časih edina rešitev za nakopičene družbene probleme. Ne pričakujmo ničesar od politikov. Pustimo jih, naj se v miru igrajo v svojem peskovniku. Prevzemimo odločitve v svoje roke in zgradimo vzporedni sistem, ki bo deloval v dobro vseh ljudi.”
> Na kakšen način?
“Z vsemi legalnimi in legitimnimi sredstvi. Pojdimo in zakupimo obdelovalno zemljo, saj se v Skladu kmetijskih zemljišč zarašča kar 100.000 hektarjev zemlje. Začnimo graditi ekovasi, v katerih ne bomo ropali narave in izkoriščali drug drugega. Naši predniki so vedeli, kako preživeti v zaostrenih razmerah. Tudi mi bomo morali spoznati, da je krpa rodovitne zemlje dragocenejša od najdražjega avtomobila. Živimo v usodnem trenutku človeške zgodovine. Ali bomo še naprej tekmovali in se uničevali med seboj ali pa bomo končno le spoznali, da je temelj preživetja sodelovanje med ljudmi. Sebi in svojim otrokom moramo zagotoviti hrano za jutri. Nihče drug ne bo tega storil namesto nas.”
Nekaj točk iz programa samooskrbe s hrano:
> Semenska knjižnica, ki bo reševala semena tradicionalnih sort kulturnih rastlin, ki so temelj prehranske suverenosti
> Zasedba vseh razpoložljivih zemljišč, balkonov, teras, vrtov, njiv, kmetij in gozdov
> Urbana hortikultura, skupinski vrtovi in gradnja ekoloških vasi
> Uporaba permakulturnih, ekoloških ali biodinamičnih načinov pridelave
> Opolnomočenje lokalnih skupnosti in restavracija tradicionalne slovenske kulturne krajine
> Samozaposlovanje znotraj družbenega podjetništva in novih kooperativ, v mreži povezanih lokalnih skupnosti
ALJA TASI