Primorski se ponuja vseh 19 list

V nedeljo odhajamo na sedme volitve v Državni zbor Republike Slovenije in dobili bomo 90 poslancev. Skoraj zanesljivo se bo v primerjavi s prejšnjim mandatom pojavilo več novih imen kot pri prejšnjih volitvah, seveda tudi na račun tega, da so prve izredne v zgodovini države.

LJUBLJANA> Če bi šlo vse po uveljavljenem voznem redu, bi imeli redne volitve prihodnje leto. Potem ko so poslanci premierju Borutu Pahorju izglasovali nezaupnico in ni bil predlagan nov mandatar, je predsednik republike Danilo Türk 21. oktobra razpustil parlament in za 4. december razpisal izredne volitve. To je prvi takšen primer, čeprav je samostojna Slovenija pred tem doživela že tri padce vlade pred zaključkom mandata.

Razmeram primerno se je vrtela volilna kampanja. Del opozicije, ki je v prejšnjem mandatu vladal, se je ponašal s svojimi dosežki in s prstom kazal na Pahorjevo vlado kot na krivca za krizo, ki jo doživlja država. Seveda ni šlo brez razkrivanja afer, aferic in vprašljivih ravnanj tega ali onega kandidata.

Po čem si bomo kampanjo zapomnili

> Zadeva Gregor Virant bo ostala podobno nepozabna, kot je bila tista s plačo Franceta Arharja. Visok delež glasov, ki naj bi jih na volitvah prejela nova stranka Državljanska lista Gregorja Viranta, je po razkritju funkcionarskega nadomestil začela izgubljati.

> Osrednja tema kampanje so bila ugibanja in iskanja ozadij o domnevnih nelegalnih poslih Zorana Jankovića (od prikrivanja lastništva nepremičnin, do nakazovanja visokih zneskov prek družinskih podjetij in utaje davkov).

> Kampanja se je preselila na internet, ki je poceni in dosega vse širši krog ljudi. Mesta za lepljenje predvolilnih plakatov še nikoli niso bila tako skromno “popisana”.

> Skladno s sodbo ustavnega sodišča so mediji rezultate volilnih anket lahko objavljali do volilnega molka.

> Ankete kažejo, da lahko pred vrati parlamenta po volitvah ostanejo stranke, brez katerih si političnega prostora doslej ni bilo mogoče predstavljati: to sta zlasti LDS in SNS, pa tudi precej mlajša Zares.

> Prvič v zgodovini volitev v državni zbor v samostojni Sloveniji izpostavljena tema kampanje niso bili odnosi s Hrvaško.

> Zaradi gospodarske krize in kratkih rokov od razpisa do izvedbe volitev so se pokazale številne slabosti slovenske zakonodaje. Očitno je postalo, da je zaradi zamudnega zbiranja podpisov na volitvah nemogoče nastopiti brez stranke, po volitvah pa se obeta še rokovanje z za krizni čas predolgimi postopki oblikovanja nove vlade.

Zmagovalec ni zanesljivo poslanec

Kaj je v kampanji prepričalo večino volilcev, bodo seveda pokazale volitve. Volilec pa se mora pripraviti na morebitno razočaranje, četudi je prispeval glas nekomu, ki se bo potem znašel na samem vrhu med tekmeci. Zmagovalca bi dobili z večinskim volilnim sistemom, naš proporcionalni pa ima svoje pasti.

Največ glasov v volilnem okraju ne zagotavlja uvrstitve v parlament. Odločilno je namreč število glasov, ki jih dobi posamezna lista v okviru celotne volilne enote. V parlament gre tisti, ki je v svojem okraju zbral sorazmerno več glasov kot njegovi kolegi v drugih okrajih enote. Morebitni drugi poslanec bo drugi po številu glasov za svojo listo in tako naprej. Seveda pod pogojem, da je lista dosegla volilni prag štirih odstotkov.

Naj dodamo, da bo v le dveh volilnih enotah od osmih nastopilo vseh 19 list. Poleg mariborske je to primorska (druga). Južni del Primorske ima še 10. volilno enoto, v kateri volijo predstavnika italijanske narodne skupnosti.

JK, DK

---