Vlada je nižjo bonitetno oceno pričakovala
Svet
23. 09. 2011, 10.06
, posodobljeno: 30. 10. 2017, 16.28
Bonitetna agencija Moody's je znižala kreditno oceno Slovenije s tretje najvišje Aa2 za eno stopnjo na Aa3 in sicer zaradi težav v podjetniškem in finančnem sektorju v času naraščanja nezanesljivosti glede sposobnosti vlade, da ukroti rastoči dolg. Ocena pa se lahko še zniža.
Bonitetna hiša Moody's je Sloveniji znižala kreditno oceno.
NEW YORK, LJUBLJANA> Med razlogi je povečano tveganje, da bo morala vlada dodatno podpreti bančni sistem in poslabšanje obetov za srednjeročno gospodarsko rast. Med drugim zaradi zmanjšanja dostopnosti do posojil zaradi stresa v bančnem sistemu in pričakovane upočasnitve rasti izvoza, kot posledice upočasnitve svetovne gospodarske rasti.
Moody's je oceno Sloveniji povišal z Aa3 na Aa2 julija 2006. Marca 2009 pa je oceno Aa2 malce popravil navzgor iz "stabilne" v "pozitivno". Agencija je medtem potrdila dosedanjo oceno Prime-1 za kratkoročni dolg.
Kot razlog za znižanje ocene Moody's navaja tudi naraščajočo politično negotovost in tveganja pri izvajanju načrtov za fiskalno konsolidacijo ter strukturnih reform, ki so potrebne za preprečevanje nadaljevanja rasti vladnega dolga v srednjeročnem obdobju in za promocijo obetov dolgoročne gospodarske rasti v Sloveniji.
Prihodnja ocena bo odvisna od sposobnosti vlade, da doseže ambiciozne cilje fiskalne konsolidacije in strukturnih reform. Analizirana bo tudi sedanja politična nezanesljivost in njen morebitni vpliv na izvajanje ukrepov za fiskalno konsolidacijo ter strukturne reforme, kakor tudi splošni položaj v območju evra.
Vlada je oceno pričakovala
Znižanje bonitetne ocene Slovenije ni presenetilo, saj je v preteklem obdobju sama opozarjala na posledice nesprejetja nujno potrebnih strukturnih reform. Vlada ob tem sicer meni, da je agencija Moody's pri svoji oceni preveč previdna in ne upošteva vseh izvedenih ukrepov, so v odzivu na znižanje bonitete sporočili z ministrstva za finance.
Vlada po navedbah finančnega ministrstva obžaluje, da strukturne reforme, zlasti pokojninska, niso dobile potrebne podpore na referendumu in da je DZ z izrečeno nezaupnico vladi poglobil politično negotovost, na katero je že pred glasovanjem opozoril predsednik vlade.
Že v torek se bo premier, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor ob robu zasedanja DZ posvetoval s poslankami in poslanci o možnih kratkoročnih ukrepih, ki bi jih vlada kljub omejenim pristojnostim lahko predložila v obravnavo DZ, da bi nadaljnja konsolidacija javnih financ potekala nemoteno.
Po navedbah ministrstva konsolidacija javnih financ v Sloveniji sicer poteka skladno z načrti v programu stabilnosti. DZ je v septembru sprejel letošnji rebalans proračuna in s tem znatno znižal pravice porabe. S tem bo omogočeno, da so cilji za državni proračun in sektor širše države za letos doseženi.
Poleg tega so ministrstvu za finance skladno z zakonom o javnih financah na voljo dodatni instrumenti, kot je zadržanje izvajanja proračuna, s katerim po potrebi lahko učinkovito zaustavi prevzemanje kakršnihkoli novih obveznosti za proračun. Ministrstvo pričakuje, da bo tudi nova vlada nadaljevala ali celo okrepila javnofinančno konsolidacijo v letih 2012 in 2013, ko naj bi Slovenija skladno s programom stabilnosti znižala primanjkljaj pod tri odstotke.
V Banki Slovenije ne komentirajo
V Banki Slovenije znižanja bonitetne ocene Slovenije ne komentirajo. Kot so pojasnili, stanje podrobno preučujejo in bodo svoje ugotovitve podali ob objavi poročila o cenovni stabilnosti, ki ga bo svet Banke Slovenije obravnaval skupaj z analizo makroekonomskih gibanj na prihodnji seji.
Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec se skupaj s finančnim ministrom, ki opravlja tekoče posle, Francem Križaničem sicer mudi v Washingtonu na rednem jesenskem polletnem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Tako Kranjec kot Križanič bosta imela več srečanj ob robu zasedanj, pri čemer bosta sogovornikom predstavila trenutni makroekonomski položaj v naši državi.
STA