Walter Jeklin, ambasador slovenske košarke na Poljskem

V dobrem desetletju je na Poljskem pustil viden pečat. Najprej kot igralec, nato pa kot izjemno uspešen klubski operativec. Nedavno je sprejel nov izziv: postal je generalni direktor moške članske izbrane vrste.

Nekdanji reprezentant, ki je v drugi polovici devetdesetih let branil slovenske barve na treh evropskih prvenstvih, je po primorskih začetkih (Tolmin, Postojna) in igralski uveljavitvi pri takrat najmočnejših slovenskih klubih (Olimpija, Krško, Polzela, Helios) z 29 leti odšel na Poljsko. Po koncu igralske poti, ki jo je sklenil na Portugalskem, se je vrnil na vzhod, kjer je 42-letni Postajar začel pisati slovensko zgodbo o uspehu na Poljskem. Kot predsednik novoustanovljene Polonije 2011 je postavil temelje klubske piramide, ki je v petih letih postala zgled dobrega organizacijskega sistema in dobrega funkcioniranja kluba na vseh ravneh.

Z izključno domačimi igralci se je prebil v prvi rang tekmovanja, uspešen model pa ni ostal dolgo neopažen. Pred kratkim izvoljeno vodstvo poljske košarkarske zveze ga je imenovalo za glavnega operativca moške izbrane vrste, ki bo septembra sodelovala na evropskem prvenstvu v Litvi. Nova funkcija pomeni tudi veliko odgovornost, kar pa za Jeklina ni neznanka. Še lani je bil športni direktor slovenske košarkarske reprezentance.

> Kako je sploh nastala posebna vez, ki ste jo stkali s Poljsko?

“Aktualnega lastnika kluba, gradbenega podjetnika Jaroslava Popioleka, sem spoznal že med igralsko kariero v Poloniji, intenzivni stiki pa niso zamrli niti po mojem začasnem odhodu na Portugalsko. Skupaj sva zasnovala nov projekt v novem klubu. Kot predsednik, ki je v poljskem kontekstu prvi operativec kluba, sem s sodelavci vpeljal športni in organizacijski sistem, ki omogoča celostni razvoj košarkarja od kadetske selekcije do članskega moštva. Leta 2006 smo začeli ta proces v tretji ligi. Po treh letih se je klub prebil v prvo. Nato je sicer izpadel, a se med elito spet ekspresno vrnil. Z združitvijo dveh klubov in pod imenom AZS Politechnika Warszawa, ki sodi med najbolj cenjene poljske univerze, bomo tam igrali tudi v prihodnji sezoni.”

> Kakšen je ključ do vidnih rezultatov?

“Temelj uspeha je lastnik, ki ve, kaj hoče, in temu cilju namenja potrebna sredstva. Menedžment, za katerega sem odgovoren, mora biti složen, funkcionalen in, kar je najbolj pomembno, na isti valovni dolžini kot trener. S poudarkom na medsebojnem zaupanju. V nasprotnem primeru je zelo težko realizirati zastavljene projekte oziroma ustvariti pogoje za trajnostni razvoj. Pogosto menjavanje trenerjev ali klubskega menedžmenta tega ne dopušča. Sleherni novinec prinese s seboj tudi nabor novih idej, za realizacijo katerih pa je potreben čas. Treba je ustvariti kontinuiteto. Rezultati so sicer pogojeni s cikli, boljšimi ali slabšimi finančnimi razmerami, nadarjenimi ali manj nadarjenimi generacijami, močnejšimi ali šibkejšimi tekmeci. Ključni dejavnik je opredelitev potencialov, ki jih premore okolje, kjer je klub zasidran. Športne ambicije so pogosto nerealne, in kaj kmalu se lahko znajdeš na robu prepada. Javno mnenje v športu je spremenljivo, pot od junaka do bedaka pa kratka. Stabilnost je potemtakem še toliko bolj pomembna.”

> Kako opisano strategijo aplicirate na športni ravni?

“S postopnim vključevanjem mladih košarkarjev v članske razrede. Imamo igralca, stara 17 let, ki bosta v prihodnji sezoni igrala v prvi ligi, hkrati pa pomagala tudi v tretji in v kategoriji U-20 let. Razvoj bo pogojeval igralne minute na parketu. Pri mladih je pomembno ustrezno ravnotežje med željami in možnostmi. Na nižji tekmovalni ravni ima tak košarkar nosilno vlogo, v prvi ligi pa lovi igralne minute, ker še ni zrel za nosilca. Pri razvoju mladega igralca je zaželena kombinacija teh dveh ravni. Petletne izkušnje so potrdile pravilnost tovrstne usmeritve. Med 16 izbranci na reprezentančnem seznamu članske izbrane vrste je peterica igralcev iz našega kluba. V naš projekt so se vključili pri 15, 16 letih. Za različne reprezentančne selekcije prispevamo tudi štiri trenerje. Veliko zaslug ima vodja strokovnega štaba Mladen Starčević, ki je mlajše kategorije vodil tudi pri Ciboni in Olimpiji. Kjer je deloval, je vselej poskušal ustvariti homogeno skupino igralcev. Žal je pri klubskih upravah pogosto zmanjkalo časa in potrpljenja za tovrstne projekte. Njegov občutek in dovzetnost za razvoj mladih sem spoznal že med igranjem na Polzeli. Z lastnikom kluba sva hitro sklenila, da je pravi mož za naš model.” ALEŠ SORTA

Nadaljevanje pogovora lahko preberete v petkovi prilogi 7. val v tiskani izdaji Primorskih novic.

---