Po Sloveniji razsajajo ošpice
Na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) opozarjajo, da so v zadnjem času v Sloveniji zabeležili nekaj primerov okužb z virusom ošpic. Svetujejo, naj se vsi, ki pri sebi opazijo znake bolezni, prek telefona posvetujejo s svojim zdravnikom, ki jim bo podal ustrezna navodila.
V Sloveniji se v zadnjem času pojavljajo ošpice. Najučinkovitejša preventiva pred njimi je cepljenje, posebnega zdravljenja pa ni. Foto: Miro Kuzmanovic
LJUBLJANA>Kot navajajo na IVZ, so ošpice ena od najbolj kužnih nalezljivih bolezni. Virus se prenaša kapljično po zraku, z neposrednim stikom z izločki dihal okužene osebe in s posrednim prenosom prek sveže onesnaženih predmetov. Virus ošpic lahko ostane aktiven do dve uri v zraku ali na površinah v prostoru, kjer je bil bolnik.
Za obolenje so značilni vročina, kašelj, nahod, vnetje veznic in rdečkast izpuščaj, ki se najprej pojavi za ušesi in se nato razširi po vsem telesu. Izpuščaj se pojavi po treh do sedmih dneh od začetka bolezni, traja štiri do sedem dni in se lahko konča z luščenjem. Potek bolezni je ponavadi težji pri dojenčkih, odraslih ljudeh in pri osebah z imunsko pomanjkljivostjo.
Letos so v Sloveniji zabeležili prvi primer ošpic v aprilu, ko je bil zaradi bolezni v bolnišnico sprejet slovenski državljan, ki je pred boleznijo pet tednov živel v tujini. Še nekaj primerov ošpic so zabeležili v zadnjem tednu. Oboleli, ki proti ošpicam niso bili cepljeni oziroma jih niso preboleli, so se okužili v tujini, potem pa so okužbo razširili tudi v svojo okolico.
Najboljša preventiva je cepljenjem
Na IVZ poudarjajo, da je najučinkovitejši ukrep za preprečevanje ošpic cepljenje z dvema odmerkoma cepiva. Od leta 1990 so otroci v Sloveniji cepljeni z dvema odmerkoma kombiniranega cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, pojasnjujejo.
Precepljenost proti ošpicam je pri nas dobra, posebej v zadnjih letih, ko je letno cepljenih 95 odstotkov otrok v starosti od 12 do 18 mesecev. Tako visoka precepljenost otrok je ovira za širjenje virusa ošpic. Vendar pa je za ošpice dovzeten vsakdo, ki jih ni prebolel oziroma ni prejel dveh odmerkov cepiva, dodajajo na inštitutu.
Zapleti bolezni se lahko kažejo med drugim kot vnetje srednjega ušesa, pljučnica, driska in vnetje možganskega tkiva. Smrtni izid bolezni je sorazmerno redek. Poleg običajnih bolezenskih znakov se lahko v približno 30 odstotkih primerov pojavijo zapleti, kot so vnetje srednjega ušesa, pljučnica, postinfekcijski encefalitis. Za zdravljenje ošpic ni posebnega zdravila, so na inštitutu navedli v sporočilu za javnost.
Pri veliki večini oseb se po cepljenju razvije doživljenjska odpornost proti ošpicam. Zaradi njihovega ponovnega pojava v Sloveniji bodo v prihodnje aktivno epidemiološko spremljali to bolezen. Poiskali bodo osebe, ki so bile v stiku z bolnikom, in cepili dovzetne osebe. Zaenkrat je preskrba s cepivi urejena.
Okužbe po vsej Evropi
Sicer pa je bilo po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni v Evropi zabeleženih več tisoč primerov ošpic, največ v Franciji, okužene pa so zabeležili tudi v Belgiji, Franciji, Švici, na Švedskem, Srbiji, na Danskem, Norveškem, v Nemčiji, na Nizozemskem, v Rusiji, Veliki Britaniji, Turčiji, Romuniji, Italiji in drugje.
Alenka Kraigher z IVZ svetuje, naj bodo ljudje, ki s podobnimi bolezenskimi znaki prihajajo iz tujine, pozorni na simptome in naj se z zdravnikom pogovorijo po telefonu. "Vsem, ki odhajajo v tujino, pa svetujemo, da se, v kolikor bolezni niso preboleli oziroma niso bili popolno cepljeni, pred odhodom cepijo," je povedala. S cepljenjem smo sicer pri nas začeli leta 1968. "Ljudje, ki so bili rojeni do leta 1960, pa so praviloma bolezen preboleli in so zaščiteni," zatrjuje Kraigherjeva.
Na IVZ ne pričakujejo zapletov
Bolezen po njenih besedah težje prebolijo dojenčki, odrasle osebe, ljudje z zmanjšanim imunskim odzivom in nosečnice. Pojasnila je še, da gre pri primerih okužb pretežno za območje Ljubljane in Gorenjske. Natančnega števila zbolelih ni, a gre za nekaj več kot deset primerov, medtem ko je precej več obravnav tistih, ki so bili v stiku z njimi. Ob tem na IVZ ne pričakujejo nobenih zapletov in hujših izbruhov, saj ocenjujejo, da bodo ljudje upoštevali napotke in priporočila. Kraigherjeva pa je ob tem še pozvala ljudi, naj se oglasijo "na poziv zdravstvene službe, če jih pokličejo zaradi morebitnega stika z zbolelo osebo, saj bi bilo morda takrat potrebno narediti čimprejšnje cepljenje".
Iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) pa so sporočili, da so začeli z izvajanjem preventivnih ukrepov, in sicer preverjanja cepilnega statusa zdravstvenih delavcev. Zboleli bolniki se ne smejo zadrževati v čakalnici z ostalimi, zato jih praviloma preusmerijo na pregled na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja. "Za večino bolnikov z ošpicami pregled pri specialistu ni potreben in jih praviloma obravnava izbrani osebni zdravnik," navajajo v UKCL. Ob tem zagotavljajo, da bodo aktivno poskrbeli za precepljenost vseh zaposlenih zdravstvenih delavcev, ki še niso cepljeni. STA