20 let v številkah - več uprave, več avtomobilov, a manj kadilcev

V 20 letih samostojne države se je bistveno povečal državni aparat, ki skrbi za izvajanje novih nalog samostojne države. Teh pa je veliko opravil tudi DZ, ki je v 20 letih potrdil najmanj 2870 zakonov in drugih aktov. Medtem so državljani Slovenije postali vse večji uporabniki mobilnikov in avtomobilov, manj pa kadijo.

2870 zakonov in drugih aktov

V 20 letih samostojne države je bilo treba pravno urediti in preurediti številna področja življenja in dela Slovenk in Slovencev. Izvoljeni predstavniki ljudstva v DZ so v štirih mandatnih obdobjih in tekočem petem mandatu do konca letošnjega maja potrdili skupno 2870 zakonov in drugih aktov.

Prva zasedba v DZ je v obdobju 1992-1996 potrdila skupno 575 zakonov in drugih aktov, v naslednjem mandatu in v mandatu 2004-2008 pa je bilo potrjenih po 633 zakonov in aktov. Najbolj plodno je bilo parlamentarno obdobje 2000-2004, ko so takratni poslanci sprejeli štiri ustavne zakone, 169 drugih zakonov, potrdili 303 novele zakonov in opravili 243 ratifikacij dokumentov. Obdelali so torej skupno 719 dokumentov, kažejo podatki DZ.

Dinamika sprejemanja zakonov in drugih dokumentov se je v trenutnem štiriletnem poslanskem mandatu, ki se je začel leta 2008, nekoliko umirila. Poslanke in poslanci so do konca letošnjega maja potrdili skupno 350 zakonov in drugih aktov.

Z manj kot 20.000 na več kot 33.000 zaposlenih v državni upravi

Ustanovljena samostojna država je za svoje delovanje potrebovala podporo svojega širšega uradniškega aparata, s čimer se je z leti zelo povečalo število zaposlenih v državni upravi, pa tudi v celotnem javnem sektorju. V organih državne uprave je bilo 1. januarja 1991 v Sloveniji zaposlenih 9773 oseb, štiri leta kasneje 26.029, 20 let od ustanovitve države je številka dosegla 33.817 zaposlenih v organih državne uprave.

V letih od 1999 do 2005 pa se kaže največje povečanje števila zaposlenih v širšem javnem sektorju. Vključevanje Slovenije v evroatlantske povezave in številne nove naloge države so zahtevale več zaposlenih tudi v vojski in policiji. V celotnem javnem sektorju je bilo marca letos, šteto po metodologiji Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, vezani na izplačane plače, zaposlenih 158.995 javnih uslužbencev. Januarja 2004, ko je agencija začela objavljati podatke, je bilo v javnem sektorju 147.562 uslužbencev.

Štirikrat daljša avtocesta

Potem ko je bil konec leta 1972 dokončan prvi odsek avtoceste v Sloveniji med Vrhniko in Postojno, je bilo nato do leta 1991 v Sloveniji zgrajenih skupno 139,3 kilometra štiripasovnih avtocest in hitrih cest ter 59,1 kilometra dvopasovnih avtocest.

Kilometri najhitrejših cest v državi so se v dveh desetletjih samostojne države še daljšali, podobno kot se je v tem obdobju za več kot 75 odstotkov povečalo število registriranih osebnih avtomobilov v državi. Družba za avtoceste v RS (Dars) danes upravlja in vzdržuje skupno 606 kilometrov avtocest in hitrih cest in 163 kilometrov priključkov nanje. Ob avtocestah in hitrih cestah je za potnike na voljo še za okoli 27 kilometrov počivališč.

76 odstotkov več avtomobilov

Konec leta 1991 je bilo v Sloveniji registriranih 603.000 osebnih avtomobilov, konec leta 2009 pa 76 odstotkov več oziroma 1,059 milijona. Kot zanimivost na statističnem uradu navajajo, da je bilo leta 1946 v Sloveniji registriranih 1962 osebnih avtomobilov.

Danes s plačo kupimo več bencina

Liter 95-oktanskega bencina je 14. novembra 1991 na Petrolovih bencinskih črpalkah stal natanko 36,10 tolarja, konec maja letos pa je bila cena 95-oktanskega bencina 1,278 evra. Glede na povprečno plačo v obeh obdobjih je leta 1991 Slovenec s povprečno plačo lahko kupil 286 litrov bencina, danes jih dobi precej več, kar 772 litrov.

Še dobro, saj se je glede na slog življenja Slovenk in Slovencev občutno povečala tudi poraba proizvodov iz nafte. Samo skupina Petrol, ki je le eden od ponudnikov v Sloveniji, je v letu 2010 prodala 2,35 milijona ton proizvodov iz nafte, leta 1991 pa okoli 1,4 milijona ton.

Manj škodljivih razvad

Z leti je naraslo tudi osveščanje Slovenk in Slovencev o škodljivosti kajenja. Leta 1994 je po podatkih statistikov redno kadilo 29 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije, leta 2007 še 19 odstotkov. Če k rednim kadilcem prištejemo še občasne kadilce, je leta 2007 kadilo približno četrtina prebivalcev, starih 15 ali več let.

Med nezdrave razvade spada tudi pitje alkohola. Poraba alkohola je v Sloveniji razmeroma visoka in se od leta 1993 ni bistveno zmanjšala, v publikaciji ob 20-letnici Slovenije navajajo na Statističnem uradu RS. Poraba čistega alkohola na odraslega prebivalca je leta 2008 znašala enajst litrov. Delež čistega alkohola, popitega z vinom, je približno 50-odstoten, s pivom 40-odstoten in z žganimi pijačami 10-odstoten.

Vse več telefonov

Mobilna telefonija v Sloveniji je svoje uporabnike začela pridobivati z nastankom samostojne države in prvim mobilnim omrežjem Mobitel NMT. Prvih 1000 naročnikov so pri Mobitelu našteli v prvem letu delovanja, in sicer do junija 1992.

Konec leta 2010 je imel Mobitel 1,16 milijona uporabnikov, na slovenskem trgu pa je njegov tržni delež aktivnih uporabnikov konec leta 2010 znašal 54,7 odstotka. Mobitelov tržni delež naročnikov je bil konec leta 2010 56-odstoten, sledili so Simobil, Tušmobil, Debitel in T-2.

STA

---