Šmarnice za rojstni dan in “papež 'ma vas rad”
Karizma in človeška toplina Janeza Pavla II., pomešani s ponosnim vzdušjem v mladi državi, sta iz prvega obiska poljskega papeža naredili nepozaben dogodek. 15 let kasneje je Karol Wojtyla na pragu beatifikacije, ki ga ponovno povezuje z upanjem množic, slovensko upanje in ponos pa sta malo dlje od nebeških vrat.
Za rojstni dan so mladi iz Matenje vasi prinesli kito, spleteno iz šmarnic. ”Ali ste Amerikanci?” je strogo vprašal takrat 76-letni papež, ko mu je množica pela “Happy birthday”.
Papežev apostolski obisk v Sloveniji je bil zaradi posebnosti zgodovinskega trenutka, v katerem so bila osamosvojitvena čustva še zelo živa, veliko več kot verski dogodek.
Veselje nad vami
Zato tudi ni nenavadna izbira besed, s katerimi je Janez Pavel II. začel svojo tridnevno slovensko turnejo. “Do prvega papeževega pastoralnega obiska v Sloveniji prihaja potem, ko ste že dosegli samostojnost. Ta novi zgodovinski položaj, v katerem se nahaja vaše ljudstvo, še povečuje moje veselje med vami,” je povedal na brniškem letališču.
27 let pontifikata Janeza Pavla II. so zaznamovala srečanja z ljudmi. V Vatikanu na rednih sredinih avdiencah in na posebnih dogodkih, ter na potovanjih po Italiji in v tujino, kamor je odšel 104-krat.
“Noben papež v zgodovini se doslej še ni srečal s tako velikim številom ljudi,” so v biografiji Janeza Pavla II. zapisali v tiskovnem uradu slovenske škofovske konference.
V Slovenijo se je po prvem obisku vrnil še enkrat, ko je v Mariboru za blaženega razglasil Antona Martina Slomška. Ampak kljub slovesnim ter za slovensko Cerkev edinstvenim okoliščinam papeževega prihoda v letu 1999, se po čustvenem odzivu in zgodovinskem pomenu drugi obisk nikakor ne more primerjati s prvim prihodom poglavarja Rimskokatoliške cerkve.
Najtesnejši stik s Slovenci je papež, ki ga bodo jutri razglasili za blaženega, vzpostavil prav na Primorskem, v Postojni.
Ob razglasitvi Janeza Pavla II. za blaženega bo danes v župnijski cerkvi sv. Štefana v Postojni ob 20. uri maša, ki jo bo daroval koprski pomožni škof Jurij Bizjak. Po maši bodo z baklami odšli do križa pri cerkvi v Zalogu, ki obeležuje papežev obisk v Postojni. Jutri se bo ob 16. uri slavje začelo v Logu pri Vipavi. Ob 17. uri bo sledila sv. maša, po njej pa v primeru lepega vremena druženje in praznovanje pred cerkvijo. V ponedeljek bo koprski pomožni škof Jurij Bizjak ob 12. uri maševal v Cerkvi Svete Trojice pri Pivki. Pri maši se bodo zahvalili tudi za beatifikacijo Janeza Pavla II.
Izven scenarija
Na prizorišču srečanja z mladimi v Postojni se je 18. maja 1996 zbrala nepregledna množica ljudi. Uradni podatki govorijo o 70.000 vernikih, ki so prišli tudi iz sosednjih držav.
Bila je značilna primorska, topla in sončna majska sobota. Travnik, ki je postal prizorišče množičnega dogodka, je bil okrašen z mlaji. Množice so na prihod Petrovega naslednike čakale med pesmimi in molitvijo. Ko se je na prizorišče pripeljala kolona avtomobilov, se je po travniku kot požar razširilo glasno navdušenje.
“Trenutek, ki človeku nehote prižene solze ganjenosti v oči. Kdove zakaj? Morda zaradi minljivosti lepote trenutka ali zaradi disharmonije sveta, v katerem živimo,” je srečanje med mladimi in Janezom Pavlom II. opisala novinarka Majda Suša, ki je takrat za Primorske novice spremljala papežev obisk v Postojni.
Najbolj očitna značilnost dogodka na travniku je bila, da je neprestano uhajal okvirjem, postavljenim s scenarijem in protokolarnimi pravili.
Papežev nagovor so verniki tolikokrat prekinili z aplavzi in odobravanjem, da se je Janez Pavel II. sredi govora ustavil in se predal navdušenju množic. Tako dolgo, da so ga morali opozoriti, naj vendarle nadaljuje. Govoril je o strahu in pogumu ter o dilemah in dvomih sodobnega človeka. “Blagor vam, mladi, če morete verovati, ne da bi videli ali se dotaknili; če vas je pritegnila zgolj lepota in resnica evangelija, za katerega pričajo sveti. Blagor vam, če bo zaupanje v božjo ljubezen močnejše od skepticizma in predsodkov; če boste zmogli z njim premagati razočaranja in sleherno skušnjavo malodušja in obupa,” se je v nagovoru med drugim naslonil na evangelijski odlomek o nejevernosti apostola Tomaža.
Vonj po šmarnicah
Karol Wojtyla je v Sloveniji dopolnil 76 let in zaželel si je, da bi rojstni dan praznoval z mladimi. Za darilo so mu otroci iz Matenje vasi prinesli deset metrov dolgo kito, spleteno iz šmarnic. Slavljencu na čast pa so iz zvočnikov zadoneli zvonovi iz Krakowa, kjer je Wojtyla kot škof in nadškof preživel veliko let.
Tudi drugi darovi, ki so jih prinesli papežu, so simbolno predstavljali izročilo in bogastvo Primorske. Dobil je olivno olje, sol iz Sečoveljskih solin, kraški pršut, vino, tolminski sir, mlado pšenico iz Vipavske doline, briške češnje, brkinska jabolka, prt iz idrijskih čipka in sliko Postojnske jame. Pred papežem je v Postojno priromala tudi slika Svetogorske Matere božje.
Dogodek v Postojni je bil zaznamovan z glasbo. Peli so združeni odrasli in mladinski pevski zbori, igral je Pihalni orkester Koper. Poklon primorski zgodovini in tradiciji koprske škofije, ki je najstarejša v Sloveniji, je bila izbira sedeža za Janeza Pavla II.: škofovski stol iz 18. stoletja so restavratorji posebej za papežev obisk obnovili ob umetniškem vodstvu slikarke Mire Ličen - Krmpotič.
Podatki in imena so v 15 letih zbledeli. In razblinila se je tudi evforija sprememb, ki je tako določala in prežemala slovensko družbo v začetku 90. let. Ostal je občutek nečesa velikega. Spomin na to, kako spoštljivo in prav je Karol Wojtyla govoril naš jezik, kako ganjeno in prav nič naučeno je dvignil roke v zahvalo za navdušeno toplino postojnske množice, in kako veličastno je v sončno soboto zazvenela Marija skoz življenje. In ostalo je dejstvo da je, čeprav je njegova duhovna in filozofska zapuščina vir utemeljenih kritik in resnih polemik, po primorskih tleh hodil človek, ki se bo v zgodovino zapisal kot veliki verski voditelj na prelomu tisočletja. VESNA HUMAR