Poskus dialoga med dijaki, starši in vodstvom Gimnazije Koper

Šolsko leto se približuje koncu, napetost je na vrhuncu. Tudi nekateri dijaki prvega letnika umetniške gimnazije v Kopru tarnajo, da so preobremenjeni. Ob strokovnih predmetih poslušajo še večino splošnih, zato so v šoli tudi po devet ur na dan. Preutrujeni so, obolevajo in izgubljajo motivacijo za delo. Najbolj pa jih bremeni občutek, da jih nekateri profesorji ne razumejo.

Dijaki čutijo, da so profesorjem v breme, ker kot umetniki ne dosegajo tako dobrih učnih rezultatov. Težave imajo predvsem pri matematiki in zgodovini. Menijo, da bi morali profesorji upoštevati, da je njihov prvi interes in nadarjenost umetnost in da ne morejo biti zraven še “geniji” v matematiki. Profesorji bi jim morali pomagati, da pri splošnih predmetih dosežejo minimalne standarde, ne pa od njih zahtevati najvišjega nivoja. Občutek imajo tudi, da gre vodstvu gimnazije le za nadpovprečne uspehe pri maturi, ne pa toliko, da bi dijaki s težavami do mature sploh prišli.

Ravnatelj koprske gimnazije Bruno Petrič priznava, da njihovi dijaki na maturi res dosegajo nadpovprečne rezultate, vendar to ni najpomembnejši cilj šole. “Gotovo so rezultati na maturi eden od kazalnikov kakovostnega dela, vendar še zdaleč ne edini. Za nas je bolj pomembno, kako se učenci v procesu šolanja razvijajo.”

Gimnazija Koper izvaja dva programa: splošnega in umetniškega. V okviru splošne gimnazije delujeta tudi športni in evropski oddelek. Petrič vidi enega od vzrokov težav v tem, da se na umetniško gimnazijo vpiše manj dijakov, kot imajo prostih mest, zato pri vpisu ni omejitev. Letošnji prvi letnik umetniške gimnazije obiskuje 27 dijakov (glasbenikov in likovnikov skupaj), medtem ko je bilo razpisanih vsaj 30 mest. “To pomeni, da se vpisujejo tudi dijaki, ki dosegajo slabši učni uspeh v osnovni šoli, opravijo pa test nadarjenosti. Cilje, ki so določeni v učnem načrtu, pa morajo osvojiti vsi. Mimo tega ne moremo, saj tudi dijaki umetniške gimnazije opravljajo splošno maturo.”

Kljub temu da ponudba presega povpraševanje, se Petriču zdi pomembno, da imajo dijaki iz Istre in s Krasa možnost obiskovati umetniško gimnazijo, ki v Kopru deluje že enajsto leto, in jim torej ni treba na šolanje v Ljubljano ali druge bolj oddaljene kraje.

“Vedeli smo, da se bo treba na gimnaziji učiti več kot na osnovni šoli, nismo pa pričakovali, da bodo z nami tako ravnali,” odgovarjajo dijaki z učnimi težavami. “Ne spoštujejo umetnikov. Zakaj so sploh razpisali umetniški oddelek?” se sprašujejo. “Ne razumejo, da nimamo časa samo za matematiko in druge splošne predmete. Imamo tudi strokovne predmete, ki nas bolj zanimajo. Zaradi njih smo se tudi vpisali na umetniško gimnazijo. Vendar so nam nekako dali vedeti, da bodo na šoli lahko ostali samo tisti z dobrimi ocenami, drugi pa se lahko prepišemo. Mi smo problem. A kam naj gremo? Svetovali so nam tudi, naj si omislimo inštrukcije, ki pa so drage in si jih ne more privoščiti vsak.”

ALJA TASI

Več o tem lahko preberete v prilogi Sobota v tiskani izdaji Primorskih novic.

---