Heather Mills v Ljubljani o hrani
Piran, Vogel, Brnik, Podkoren, Domžale. Heather Mills zelo dobro izgovarja imena slovenskih krajev. Prav tako dobro ve, kaj sta pršut in potica. Življenjska zgodba bivše soproge Paula McCartneyja je usodno povezana s Slovenijo, ki jo je tokrat obiskala kot poslovna ženska.
Odpri galerijo
Foto: Neva Volarič
Heather Mills, rojena 12. januarja 1968, je našo deželo prvič obiskala leta 1991. Prišla je na zimske počitnice in se na Zatrniku zaljubila v Slovenca, smučarskega učitelja Miloša Pogačarja. Nekaj časa je živela v Ljubljani, ki jo je v torek ponovno obiskala, da bi na slovenski trg pospremila prehranske izdelke podjetja Redwood. Podjetje je kupila pred dvema letoma z bajno odpravnino, ki jo je dobila ob ločitvi od bajno bogatega Beatla Paula McCartneyja.
V primežu medijev
Prav po razvpiti ločitvi, ki je dolge mesece polnila stolpce britanskih tabloidov in drugih svetovnih medijev, večina verjetno najbolje pozna Heather Mills. Mediji so jo prikazovali kot grabežljivo žensko, ki je legendarnemu glasbeniku pobrala milijone funtov (24,3, če smo natančni). Po srečanju z njo na terasi ljubljanske restavracije bi lahko zatrdili, da so ji mediji storili krivico.
Bivša manekenka nikakor ne spominja na nevrotično grabežljivko. Vse prej kot plehka je, kar daje slutiti že njena vznemirljiva življenjska zgodba, ki jo je spisala, še preden je v njeno življenje vstopil Paul McCartney.
Heather Mills se je v Ljubljani pohvalila, da trenira smuk za paraolimpijske igre v Sočiju. K temu naj bi jo spodbudila prav slovenska smučarska šampionka Tina Maze s svojo ekipo, ki je Heather v Italiji povabila na skupni trening. Angležinja se je nato uvrstila v državno paraolimpijsko reprezentanco. “Presenečeni bi bili, kako hitro smučamo invalidi. Dosežemo hitrost do 120 kilometrov na uro,” je v torek razlagala dobro razpoložena Millsova in pokazala tudi svoje mišice, ki so zavidanja vredne, in to kljub temu, da ne uživa mesa. Že dan kasneje pa so avstrijski mediji poročali, da si je Millsova, ki je iz Slovenije odpotovala v Avstrijo, na treningu smuka hudo poškodovala ramo. S helikopterjem so jo odpeljali v bolnišnico v Lienzu. Njeni olimpijski upi so tako vsaj začasno ogroženi.
V Piranu je ni zeblo
“V fitnes sem hodila v Domžale,” se je Millsova spominjala dni, ko ji je Slovenija še posebej prirasla k srcu. Kruh (“Ves čas sem jedla samo kruh in pršut!”) si je služila tudi z manekenstvom. Nekoč je isto reklamo snemala najprej na Voglu in potem v Piranu. Ker je bila oblečena le v kopalke, se Pirana spominja z večjim navdušenjem kot hladnega Vogla.
Brnik je še en kraj, ki se ga spominja z mešanimi občutki. Ko je v Sloveniji izbruhnila vojna, je hotela poleteti domov, a so letališče napadla vojaška letala. Zato je z avtomobilom prek Podkorena odpotovala v Avstrijo, od koder je pomagala svojim slovenskim prijateljem. Kot aktivistka je potem nekaj časa preživela na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, kamor je iz Slovenije “sledila vojni”, kot pravi sama. Naposled se je vrnila v rodno Anglijo, da bi pri politikih lobirala za države, ki so ji tako prirasle k srcu. Tam pa se je zgodila usodna nesreča. Zbil jo je policist na motorju in odrezati so ji morali levo nogo pod kolenom.
Meso ali koleno
Agonija v bolnišnici je trajala tri mesece. Rana se ni celila, zato so ji zdravniki nogo rezali vse bolj proti kolenu. Ni razmišljala o tem, da bi si lahko zdravje izboljšala s primerno prehrano, vse dokler ji prijateljica ni zaupala, da si je z vegansko hrano (brez mesa in mlečnih izdelkov) pozdravila raka na prsih.
“Rada sem jedla meso, ribe in sir, zato me ideja o veganski hrani sprva ni navdušila. Ker pa sem se bala, da bom izgubila še koleno, sem poskusila,” se spominja Millsova. V dveh tednih se je njeno zdravje močno izboljšalo, obdržala je koleno, in od takrat dalje goreče promovira vegansko hrano. Svojo zgodbo je prodala tabloidu News of the World in z denarjem ustanovila svojo prvo dobrodelno fundacijo. Danes je botra mnogih dobrodelnih organizacij in ambasadorka Združenih narodov.
“Na žalost o zdravju začnemo razmišljati šele, ko ga izgubimo. O vplivih hrane se največkrat izobrazimo šele, ko zbolimo, ali pa zboli kdo od naših bližnjih,” pravi Millsova in poudarja, da so škodljive posledice uživanja mesa, mleka in mlečnih izdelkov znanstveno dokazane. Zato prisega na vegansko dieto.
Za otroke zastonj
Ker je tudi sama imela težave s prehodom na brezmesno hrano, zdaj prodaja prehranske izdelke, ki so “videti kot meso ali sir, le da so zdravi.” Tudi okusom, ki smo jih vajeni, se nam ni treba odreči, če se odločimo opustiti meso, zagotavlja Millsova.
Da bi dokazala svoje trditve, se je lotila zanimivega projekta. V Bronxu v New Yorku je poleg restavracije s hitro hrano, kamor so zahajali predvsem otroci revnih staršev, postavila svojo restavracijo z vegansko hrano, obroke pa je nekaj sto družinam z otroki ponudila zastonj.
Sosednja restavracija je bila kmalu prisiljena zapreti svoja vrata, otroci pa so bili veliko bolj zdravi. Mnogi so se znebili astme, diabetesa in so precej shujšali, je zadovoljna Millsova. Učinke spremenjene prehrane so izmerili tudi strokovnjaki.
TA