Italijani odločno proti Berlusconijevi politiki
Italijanski volivci so na dvodnevnem referendumu odločno zavrnili načrte vlade premiera Silvia Berlusconija o ponovni uporabi jedrske energije. Prav tako so z veliko večino glasovali proti zakonu vlade o privatizaciji oskrbe z vodo in o delni imuniteti premiera.
Silviju VBerlusconiju so volivci zadali novo zaušnico. Foto: Stephane Mahe
RIM> Berlusconi, za katerega je to nov hud politični udarec, je že priznal poraz.
Delni izidi glasovanja, ki jih je objavilo notranje ministrstvo, kažejo, da je več kot 90 odstotkov volivcev na referendumu o prihodnosti uporabe jedrske energije v Italiji zavrnilo zakon, po katerem bi del elektrike znova pridobivali iz jedrskih elektrarn.
Ob tem so potekali še trije referendumi, od teh sta se dva nanašala na zakon o privatizaciji sistema za oskrbo z vodo in eden na odpravo delne imunitete premiera ter ministrov pred sodnimi postopki. Zakon o privatizaciji oskrbe z vodo je Berlusconijeva vlada sprejela leta 2009, določa pa, da morajo vse občine sisteme privatizirati do konca leta 2011 in ceno vode prepustiti trgu. Volivci so tudi ta dva zakona zavrnili z veliko večino več kot 90 odstotkov glasov.
Italijani nočejo jedrske energije
Po podatkih notranjega ministrstva se je referendumov v nedeljo in ponedeljek udeležilo 57 odstotkov volilnih upravičencev. Berlusconijeva vlada je sicer svoje privržence pozvala, naj se referendumov ne udeležijo, a to očitno ni odvrnilo številnih Italijanov, da izrazijo svojo voljo, še zlasti glede prihodnosti uporabe jedrske energije.
Da je referendum v Italiji veljaven, se ga mora udeležiti več kot 50 odstotkov od okrog 47 milijonov volilnih upravičencev. Tako visoka udeležba je bila v Italiji nazadnje dosežena leta 1995, zato pomeni tokratni referendum toliko večji uspeh, tudi za opozicijo.
Nasprotovanje jedrski energiji se je, podobno kot drugod po Evropi, tudi v Italiji močno okrepilo po jedrski nesreči v japonski jedrski elektrarni Fukušima, kar je volivce verjetno še dodatno spodbudilo k visoki udeležbi. Vlada je sicer skušala referendum preprečiti tudi s pritožbo na kasacijsko in ustavno sodišče, vendar neuspešno.
Premier Berlusconi je sicer že pred izvedbo referendumov napovedal, da se jih ne bo udeležil, podobno pa so napovedali tudi mnogi člani vlade.
Berlusconi je odrezan od državljanov
Opozicija je Berlusconijevo vlado že pozvala k odstopu. "Na tej točki bi morali odstopiti," je dejal vodja glavne opozicijske Demokratske stranke Pier Luigi Bersani. "Izid je najresnejše znamenje Berlusconijeve odrezanosti od državljanov," je še dejal opozicijski vodja, ki izid ocenjuje tudi kot "ločitev med vlado in državo".
Italijani so v zadnjih 24 letih drugič odločali o uporabi jedrske energije. Leta 1987 so po nesreči v Černobilu glasovali za odpoved jedrski energiji, tokrat pa so odločali za ali proti gradnji novih jedrskih elektrarn.
Italijanski premier je medtem že priznal poraz na vseh štirih glasovanjih in dejal, da je bila volja Italijanov "jasna", vlada in parlament pa jo bosta morala upoštevati. "Visoka udeležba na referendumih kaže voljo dela državljanov, da sodelujejo pri odločitvah o naši prihodnosti, ki je ni mogoče ignorirati," je dejal Berlusconi.
Berlusconi je sicer že pred objavo izida referenduma o jedrski energiji nakazal, da se bo Italija močno angažirala na področju obnovljivih virov energije. Na novinarski konferenci z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem je dejal, da se bo Italija "verjetno" morala odpovedati oživitvi programa jedrske energije in gradnji jedrskih elektrarn.
V Italiji ne bo novih jedrskih elektrarn
Referendum o jedrski energiji je potekal na zahtevo nasprotnikov jedrskega programa, ki želijo popolno prepoved gradnje jedrskih elektrarn. Berlusconijeva vlada je pred dvema letoma napovedala, da namerava ponovno začeti z gradnjo jedrskih elektrarn, po jedrski nesreči v Fukušimi pa je te načrte začasno zamrznila, s čimer je po mnenju nekaterih želela preprečiti referendum opozicije in nasprotnikov jedrske energije.
Izid referendumov sicer pomeni nov hud politični udarec za premiera Berlusconija po neuspehu njegove desnosredinske koalicije na lokalnih volitvah konec maja.
STA