Zaradi zdravilnih rožic je šel v zapor

Med Cerkljani je spomin na pred okroglimi 40 leti umrlega ljudskega zdravnika in zeliščarja Ivana Mozetiča še vedno zelo živ. Vsak, ki ga je poznal, običajno najprej pove, da bi praktično vsak domačin znal o njem povedati vsaj en dogodek ali anekdoto. A vendar je bilo sogovornike, ki bi bili pripravljeni v mikrofon povedati svoje spomine na velikega zdravilca, zelo težko najti.

Odpri galerijo

Ivan Mozetič (1889-1971) se je v srca Cerkljanov zapisal kot dušni pastir, protifašist in zdravilec. Posebej se ga spominjajo zaradi neštetih napol čudežnih ozdravljenj. Ko so zdravniki že dvignili roke, so Mozetičeve rožice prinesle preobrat. A to mu slave ali denarja ni prineslo. Ravno obratno. Povojna revolucionarna oblast ga je zaradi zdravljenja ljudi “brez dovoljenja” zaprla in večkrat denarno kaznovala.

Od Vipavske do Cerkljanske

Priljubljeni Cerkljan je odraščal na Goriškem. Rodil se je v trgovski družini v Mirnu pri Gorici, 26. avgusta 1889. V Gorici je doštudiral in bil posvečen v duhovnika še pred začetkom prve svetovne vojne (1912). Kot mlad duhovnik, kaplan, je najprej služboval na Vipavskem (Črniče in Velike Žablje). Konec prve svetovne vojne je dočakal v ruskem ujetništvu. Po vrnitvi na Primorsko pa ga je goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej poslal v svoje rodne kraje: najprej v Dolenjo Trebušo, nato pa v Ravne nad Cerknom (1919). Mozetič je skupaj z učiteljem Ignacijem Jugom, ki je bil doma iz Vrhkriža, ustanovil kulturno društvo s pomenljivim imenom Zora, ki deluje še danes. Ljudske igre, petje in bralni večeri v javni knjižnici s pretihotapljenimi knjigami so razpotegnjeno vas devet kilometrov zahodno od Cerknega poživili. A ne za dolgo. Pisalo se je leto 1927. Fašistične oblasti so župnika Mozetiča obtožile, da je govoril o fašizmu, ki da zatira prosvetna društva. Zato so fašisti društvo Zora preprosto - ukinili. Mozetič pa je bil postavljen pod policijski nadzor za pet let. Istega leta je bila tudi prepovedana slovenščina v šolah. Kot drugi primorski duhovniki je tudi Mozetič verouk spremenil v učne ure slovenščine. Ko ga je škof sklenil premestiti k morju, v Devin, pa so italijanske civilne oblasti to preprečile tako, da mu niso izdale dovoljenja za selitev.

Z razmahom italijanizacije je fašističnim oblastem postal trn v peti. Ker je odločno odsvetoval staršem vpis v “prostovoljno” fašistično otroško organizacijo Balilla, pritiskom italijanske učiteljice pa se je odločno postavil po robu, je prišel v nemilost. Na goriški kvesturi so leta 1931 o njem zapisali, da je “zvit nasprotnik”.

TINO MAMIĆ

Več o Ivanu Mozetiču preberite v Soboti tiskane izdaje Primorskih novic.

---