Večinski delež Hranilnice in posojilnice Vipava naprodaj
Kmetijska zadruga Vipava namerava prodati večinski, 56-odstotni, delež Hranilnice in posojilnice Vipava in tako pomagati ohraniti vipavsko družbo Agroind, ki je za vipavske kmete življenjskega pomena. Severnoprimorski župani so na torkovem svetu regije v Novi Gorici razpravljali o možnosti odkupa deleža.
NOVA GORICA> Kot je danes povedal predsednik Kmetijske zadruge Vipava Janez Valič, naj bi se za prodajo odločili, ker bo hranilnica v prihodnje potrebovala dodatna vlaganja, da se bo lahko razvijala, sami pa denarja nimajo.
Poleg Kmetijske zadruge Vipava so večji lastniki Hranilnice in posojilnice Vipava tudi Zadružna banka Doberdob Sovodnje ter Zadružna kraška banka Opčine s skoraj desetodstotnima deležema. Nekaj več kot petodstotni delež ima goriška družba KB 1909. Med ostalimi delničarji so še štiri severnoprimorske občine - Nova Gorica, Ajdovščina, Vipava in Kanal ob Soči.
Delnice bodo najprej ponudili obstoječim lastnikom
Odkup večinskega deleža bi občine po ocenah stal dober milijon evrov. Kmetijska zadruga namerava delnice namreč najprej ponuditi obstoječim lastnikom, med katerimi so že omenjene občine.
“Smo med stabilnejšimi slovenskimi bankami, saj nismo okuženi s slabimi posli za nazaj. Vendar se zdaj pojavlja problem lastništva. Zelo negativno bi bilo, da bi lastništvo banke končalo v rokah kakšne tuje inštitucije,” je na svetu regije povedal predsednik uprave Hranilnice in posojilnice Vipava Dušan Grlica.
“Prepričani smo, da je izrednega pomena, da se lastniški delež banke ohrani v lasti primorskih inštitucij,” pa je župane na svetu regije poskušal prepričati direktor Razvojne agencije ROD iz Ajdovščine David Bratož. Predlagal je ustanovitev konzorcija severnoprimorskih občin in gospodarskih subjektov, ki bi odkupili lastniški delež Kmetijske zadruge Vipava po ključu 28 odstotkov občine in 28 odstotkov gospodarske družbe.
Odločitve o tem župani še niso sprejeli, saj želijo več podatkov o poslovanju hranilnice. Zato bodo o tej temi ponovno razpravljali na naslednji seji sveta regije v začetku prihodnjega leta.
STA