Po tragediji še brez vseh odgovorov
Tehnični del preiskave tragične potapljaške nesreče pri Miramaru je končan. Slovenski izvedenec, ki je sodeloval v skupini, je pri pregledu potapljaške opreme obeh potapljačev odkril napake, ki so bile verjetno za oba usodne. Svoje ugotovitve je predstavil na Morski biološki postaji.
Damir Podnar o vzrokih potapljaške tragedije
PIRAN> Damir Podnar, izkušen potapljač in inštruktor, ki je sodeloval v skupini izvedencev oziroma preiskovalcev tragične potapljaške nesreče, v kateri sta konec julija pred Miramarom umrla slovenska potapljača Žiga Dobrajc in Samo Alajbegovič, je svoje ugotovitve o vzrokih za tragično nesrečo v torek predstavil zaposlenim Morske biološke postaje (MBP), kjer je bil zaposlen Dobrajc, in številnim potapljačem.
“Radi bi, da bi se pravica nekoč izkazala, a s tem se mi ne moremo ukvarjati,” je poudaril vodja Morske biološke postaje dr. Vlado Malačič. S predstavitvijo Podnarjevih ugotovitev so želeli preventivno opozoriti vse potapljače, predvsem pa tiste, ki se podajajo v ta svet, da ne bi zgolj zaupali tistim, ki jih vodijo, in da bi bili tudi ti boljši.
Oče pokojnega Sama Alajbegoviča Juka Alajbegovič je ob predstavitvi ugotovitev Damirja Podnarja povedal, da se je po dostopnih podatkih od leta 1949 do letošnjega novembra zgodilo že 212 smrtnih nesreč z rebreatherji. Žiga in Samo sta na tem seznamu 204 in 205 žrtev. Po njuni nesreči se je zgodilo še sedem nesreč, konec oktobra tudi v italijanski Gardi.
Podnar je pojasnil, kako je potekal tehnični del preiskave nesreče. Potapljaško opremo, oba rebreatherja, je tržaška obalna straža zasegla in shranila v posebne vreče. Nato so jo prepeljali v La Spezio, kjer deluje skupina vojaških ekspertov, ki jim je tržaško sodišče zaupalo izvedenstvo. “Tam smo vreče odprli in opremo pregledali. Vse so tudi posneli in fotografirali,” je pojasnil Podnar. Vojaški strokovnjaki so nato opravili več simulacij v bazenu, komorah in v morju. Pred kratkim naj bi tožilstvu predali svoje poročilo.
Podnar je na rebreatherjih ugotovil nekatere tehnične napake in pomanjkljivosti, ki so bile verjetno usodne za slovenska potapljača. Pri rebreatherju, ki ga je uporabljal Dobrajc, se je izkazalo, da cev za dotok sveže mešanice ni bila pravilno nameščena na aparat. Pri aparatu, ki ga je uporabljal Alajbegovič, pa so med drugim ugotovili okvaro regulatorja, ki dovaja mešanico do dozatorja (eno od tesnil je bilo namreč izrabljeno). Pojasnil je še, da je na fotografijah, ki so nastale med potopom, opaziti mehurje. “Inštruktor bi moral opaziti izpuščanje mehurjev,” je prepričan Podnar, ki je opozoril še na pomanjkljive podatke o servisiranju in atestih opreme, kar kaže na (ne)resnost organizatorja.
Na vprašanje, kateri so glavni vzroki nesreče, Podnar ni mogel natančno odgovoriti, saj preiskava še ni povsem končana. Po nesreči je brez odgovorov še veliko vprašanj. Tako ni prav jasno, ali sta bila slovenska potapljača na tečaju ali na predstavitvi potapljaške opreme. Čeprav glede prisotnosti inštruktorjev ob potapljačih to pravzaprav sploh ni tako pomembno, pri demonstraciji opreme bi morali biti še bolj pozorni na udeležence. Po nekaterih podatkih naj bi bil s potapljačema ob potopu le fotograf in ne inštruktor. Podnar pa opozarja, da bi moral biti z vsakim potapljačem po en inštruktor.
SP