Nekdanjega argentinskega diktatorja so obsodili na dosmrtno ječo
Nekdanjega argentinskega diktatorja Jorgeja Videlo so v sredo obsodili na dosmrtno zaporno kazen zaradi mučenja in umora 31 ujetnikov v času po vojaškem udaru v Argentini, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Videla je bil tako prvič po 25 letih ponovno obsojen za zločine proti človečnosti.
Nekdanji argentinski diktator Jorge Videla bo preostanek življenja preživel v ječi Foto: Reuters
BUENOS AIRES> Poleg Videle so na dosmrtne zaporne kazni obsodili tudi večino nekdanjih vojaških in policijskih uradnikov, na sojenju se jih je znašlo več kot 20.
Mučenje in uboji
Sodniki so v razsodbi dejali, da je Videla kazensko odgovoren za smrti zapornikov, ki so jih premestili iz civilnega v tajni zapor, kjer so jih večkrat zasliševali in mučili, nato pa ubili. Ujetnike naj bi ustrelili, medtem ko so ti skušali pobegniti.
Videla je na sodišču zatrdil, da so si prebivalci Argentine želeli udar, da bi preprečili marksistično revolucijo. Dejal je, da sedaj državo vodijo teroristi.
Na obsodbo so se navdušeno odzvali sorodniki žrtev, ki so napolnili sodno dvorano. S seboj so prinesli črno-bele fotografije žrtev in obtožence označili za morilce.
Brez privilegijev
Videla bo moral svojo kazen odslužiti v civilnem zaporu, so se odločili sodniki, in tako izničili privilegije, ki jih je nekdanji diktator dobil, ko so ga leta 1985 prvič obsodili zaradi zločinov proti človečnosti. Videla je tedaj odslužil le pet let zaporne kazni, nato pa ga je, skupaj z ostalimi voditelji vojaškega udara, leta 1990 tedanji argentinski predsednik Carlos Menem pomilostil.
Amnestijo je vrhovno sodišče preklicalo leta 2007, argentinska predsednica Cristina Fernandez de Kirchner pa je tedaj podprla nova sojenja proti nekdanjim vojaškim in policijskim uradnikom, ki naj bi bili vpleteni v delovanje tajnih centrov za mučenje, v katerih je izginilo več tisoč nasprotnikov vojaškega režima.
Izginilo 13.000 ljudi
Tokratno sojenje je le prvo v vrsti od številnih, ki še čakajo 85-letnega Videlo.
Videlo, ki je vodil vojaški udar, po katerem je v Argentini med leti 1976 in 1983 vladala diktatura, številni vidijo kot arhitekta takratnega režima, v katerem je izginilo več tisoč ljudi. Po ocenah argentinske vlade je v času diktature izginilo približno 13.000 ljudi, človekoljubne organizacije pa število izginulih ocenjujejo na 30.000.
STA