Jože P. Damijan napoveduje bankrot SCT-ja

Bankrot SCT je po mnenju ekonomista Jožeta P. Damijana le še vprašanje časa. SCT se iz težav, v katere je zašel, po njegovih besedah ne more rešiti, ne glede na to, koliko hčerinskih podjetij bo spravil v stečaj. Prisilna poravnava pri tolikšnih obveznostih do bank in dobaviteljev pa ne more biti uspešna, ocenjuje Damijan.

Ekonomist Jože P. Damijan napoveduje, da je bankrot SCT-ja le še vprašanje časa. Foto: STA
Ekonomist Jože P. Damijan napoveduje, da je bankrot SCT-ja le še vprašanje časa. Foto: STA

LJUBLJANA>Jože P. Damijan z ljubljanske ekonomske fakultete je pojasnil, da so težave SCT bolj kot s krizo, ki je prizadela vsa gradbena podjetja, povezane z menedžerskim lastninjenjem podjetja.

Izrčpali denarni tok

Z menedžerskim odkupom prek bančnih kreditov so povsem izčrpali denarni tok krovnega podjetja in njegovih hčerinskih družb. SCT je zaradi tega v še težjem položaju, kot propadli Vegrad, ki ga niso pestile te dodatne finančne težave zaradi menedžerskega odkupa, meni Damijan.

Je problem odsotnost konkurence?

Rasto Ovin z mariborske ekonomsko-poslovne fakultete pa je težave SCT pripisal posledicam odločitve, da bomo v Sloveniji v svojimi zmogljivostmi in z uvoženo delovno silo brez pritiska tuje konkurence in iz predvsem lastnih sredstev zgradili avtocestni križ. “Sedanje težave SCT so del računa za odpor do tujega kapitala in konkurence,” je dejal Ovin, ki meni, da SCT-ju v sedanjih izmerah ter strukturi stroškov in denarnih tokov ni mogoče pomagati brez velikih stroškov za državo.

Bankrot bo za sabo potegnil še druga podjetja

Bankrot SCT-ja bo v stečaj potegnil tudi številna manjša in srednja podjetja, ki so bila njegovi podizvajalci, saj bodo lahko le v minimalni meri poplačana iz stečajne mase SCT. “Propad SCT pomeni udarec le za njegove zaposlene, medtem ko za gradbeno industrijo to pomeni manj dramatičen šok, saj bodo mehanizacijo in ključni strokovni kader SCT prevzela ostala ali nova gradbena podjetja,” je pojasnil Damijan.

Posledica poka gradbenega balona

Po Damijanovih besedah je sicer propad SCT le logična posledica poka gradbenega in nepremičninskega balona, ki se je pri nas napihnil med letoma 2004 in 2008. S tem bo, kot pojasnjuje, prišlo do normalizacije gospodarske strukture in gradbena panoga se bo vrnila nazaj na delež v bruto domačem proizvodu, kot ga je imela pred letom 2005.

Samoočiščevalna akcija?

“Gre za neke vrste samoočiščevalno akcijo v tržnem gospodarstvu, ki vsaj enkrat na desetletje počisti z neracionalnostmi, ki so se zgodile v tržni strukturi. Ti šoki so kruti, vendar nujni za vsako gospodarstvo,” je še poudaril Damijan.

Ovin v nasprotju z Damijanom, ki ocenjuje, da je propad SCT neizogiben, upa, da bo propada tega gradbenega podjetja ne bo prišlo. “Upam, da bo znalo in zmoglo vodstvo družbo dovolj finančno in poslovno očistiti, da bo sposobna v prihodnje biti pomemben igralec v slovenskem gradbeništvu,” je dejal Ovin.

STA


Najbolj brano