Ukradeno poletje v severni Dalmaciji (2)
V morskih plitvinah severne Dalmacije se ljudje že stoletja radi mažejo z blatom, ki velja za zdravilno. Mlajši se v temnosivo slano brozgo potapljajo zaradi neplodnosti, starejši zaradi revme. Skratka, blato za vse generacije.
Iz Paga, mesta ob solinah, odrinemo na jug. Nekaj kilometrov se vozimo ob velikanskem polju solin, predmetu stoletnih želja mesta Zadar. Pozornost nam vzbudijo mnoge slanuše (halofiti), rastline, ki uspevajo v slanem močvirju ali slani prsti.
Precej bujna je ta halofitska vegetacija, kar je glede na rastline, ki sicer rastejo ob morju, nenavadno. Slano polje se razprostira na kar 220 hektarjih. Še danes, več kot 1100 let po prvi žetvi soli, se proizvodnja slanih kristalov, ki vsebujejo 75 mineralov, ni ustavila.
V paški Solani, največjih hrvaških solinah, bi letno lahko pobrali 30.000 ton soli, a je ne morejo toliko prodati, zato jo proizvedejo “le” 25.000 ton. Za primerjavo, to je desetkrat toliko kot v naših Sečovljah, kjer so paško tehnologijo prevzeli daljnega leta 1358.
Na dnu slanega jezera se je stoletja nabiral mulj, ki danes slovi kot peloid ali zdravilno blato. Tudi znanstveniki so potrdili njegove zdravilne učinke. Pomaga pri kožnih boleznih, revmi in neplodnosti. Za uro ali dve se namažeš po telesu, potem pa se vržeš v morje in blato spereš s sebe. Črnega zdravilnega blata malce neprijetnega vonja nima smisla nositi domov, saj učinkovitost izgubi že v nekaj urah. Mi smo to žal izvedeli šele, ko smo se vrnili domov.
TINO MAMIĆ
Več v prilogi Sobota v tiskani izdaji Primorskih novic.