Žalostna zgodba o Narodnem domu pri Svetem Ivanu v Trstu

Svetoivanski Narodni dom je danes večnadstropna podrtija. “Ko greš tam mimo, je to velika žalost,” se jezi odvetnik Peter Močnik, ki je bil še do nedavnega prepričan, da bodo to stavbo dobrih osemdeset let po njenem požigu tržaški Slovenci končno dobili nazaj.

Toda Narodni dom pri Svetem Ivanu, od koder nas petminutni spust po položni vpadnici pripelje naravnost v srce Trsta, sameva in propada. In kar je pri tem najbolj žalostno, tržaški Slovenci se v tem primeru ne morejo sklicevati na pregovorno nenaklonjenost italijanskih oblasti. Krivi so sami. Delno, predvsem ali celo povsem.

Potek zgodbe Narodnega doma pri Svetem Ivanu je edinstven, čeprav je uvod enak začetku zgodbe drugih slovenskih kulturnih domov v Trstu. Ti so na začetku 20. stoletja kot gobe po dežju zrasli po tržaških predmestnih okrajih. Svetoivančani so svojega začeli graditi leta 1901 in se vanj vselili že dve leti zatem. V njem je mrgolelo kulturnih prireditev vse do usodnega požiga. Medtem ko je osrednji Narodni dom v Trstu zgorel julija leta 1920, so fašistični zublji tega pogoltnili kasneje.

PETER VERČ

Več o narodnem domu preberite v prilogi 7. val petkove tiskane izdaje Primorskih novic.

---