Na račun izkoriščanih delavcev razkošje na računu
V sobici nad skladiščem v Hrpeljah spi 12 indijskih delavcev. Podjetji Marinblu in Selea, ki sta v lasti Borisa in Rozane Šuštar, sta jih najeli prek portugalske agencije. Neprekinjeno delajo tudi po 30 ur brez počitka, nenehno so pod videonadzorom, plačani pa največ 3,9 evra na uro. Inšpektorji, ki so se doslej oglasili v Hrpeljah, so odgovornim izdali zgolj opomine in opozorila ter s svojo pasivnostjo še naprej omogočajo suženjske odnose.
Ležišča in na njih delavci - v takšnih razmerah živi v Hrpeljah
najeta delovna sila iz Indije, ki jo je podjetju Marinblu posredovala
portugalska zaposlitvena agencija - pa sploh nima dovoljenja, da
to počne na slovenskih tleh. Foto: Vir: Delavska svetovalnica
HRPELJE, KOPER
> Delavska svetovalnica je danes sklicala novinarsko konferenco, na kateri je medijem predstavila najbolj suženjski odnos, ki ga je doslej do delavcev pokazal kateri koli slovenski delodajalec.
Pred nekaj dnevi je Delavska svetovalnica dobila v last fotografije bivalnih razmer, v katerih v Hrpeljah živi 12 indijskih delavcev. Najelo jih je podjetje Marinblu Rozane in Borisa Šuštarja, nekdanjega državnega sekretarja, ki je zaradi prejemanja podkupnine spoznal tudi zaporsko celico. “Razmere, ki jih kaže ta fotografija, se ne bi smele dogajati nikjer na svetu,” opozarja Goran Lukič.
Delovni pogoji so takšni, da je Delavska svetovalnica podala kazensko ovadbo na državno tožilstvo v Kopru, obvestila policijo in finančno upravo, inšpektorat za delo in informacijskega pooblaščenca. “Eden od delavcev je v začetku maja opravil 30 ur dela brez počitka - najprej je delal v proizvodnji, zatem opravil dostavo na Češko, se vrnil, imel pravico do štirih ur spanca, nato pa opravil še dostavo po Sloveniji. Ta delavec sploh ni vedel, ali bo preživel na cesti, tako se mu je spalo,” je neverjetno zgodbo predstavil Goran Lukič.
Njegov primer ni osamljen. Drugi delavci so brez počitka delali 20, 21 ur. Nenehno so pod video nadzorom in pritiskom, naj pohitijo. Ti delavci zgolj životarijo.
Luka Lukič in Goran Lukič iz Delavske svetovalnice sta danes predstavila primer enega najslabših odnosov delodajalcev do delavcev, kar sta jih kdaj srečala v sodobni Sloveniji. Foto: Tomaž Primožic/FPA
Inšpektorat za delo: opomini, opozorila, a nobene globe
Kako so indijski delavci prišli v Slovenijo? Najprej je podjetje Selea prosilo, a ni dobilo soglasja za zaposlitev indijskih delavcev, saj jih v zakonskem roku niso prijavilo v zdravstveno zavarovanje. Zato pa je podjetje Marinblu ubralo drugo pot in prek portugalske agencije za posredovanje dela najelo 12 indijskih delavcev.
“Ta portugalska agencija sploh ni registrirana v Sloveniji za opravljanje tega dela, pa bi po slovenski zakonodaji morala biti. In delodajalec tega dogovora ne bi bil smel skleniti, zato je podjetje Marinblu zakonsko soodgovorno za nastalo situacijo,” pravi Goran Lukič.
Inšpektorat za delo je v podjetju Marinblu ob treh obiskih odkril tri kršitve s področja zdravja pri delu. Dobili so zgolj opozorila. V podjetju Selea je inšpektor opravil štiri preglede, našel šest kršitev (glede neizplačila regresa, varovanja dostojanstva delavcev, dodatka na delovno dobo ...), napisal pa zgolj opomine in opozorila.
“Nikjer ne vidim globe, nikjer kazenskega pregona. Opomini in opozorila zgolj omogočajo takšne bivalne in delovne pogoje, zato so za stanje v Hrpeljah soodgovorni inšpektorat za delo in vsi pristojni organi, ki svoje delo opravljajo na takšen način, da se jim roke tresejo, ko je potrebno izdati konkretno globo in konkreten pregon. Opomin in opozorilo za takšne delodajalce nista dovolj. Primeren je samo en ukrep - odrediti zaprtje podjetja,” izpostavlja Goran Lukič.
Po navedbah Delavske svetovalnice družina Šuštar še ko je na dopustu v Miamiju s pomočjo video, nadzora šikanira delavce.
Ribe, črvi ter vprašanja Lidlu in Sparu
Na fotografijah, ki smo jih dobili na tiskovni konferenci, so tudi ribe. Orade. Preslabe, da bi prišle na naš trg, zato pa uporabne, da se jih pošlje potrošnikom na Madžarsko in Češko. “Po pričevanju delavcev ribe, ki se v Hrpelje “vrnejo” zaradi določene reklamacije (bile so zapakirane ob neustrezni temperaturi ...), dajo v ledošok, torej splahnejo v ledeno mrzli vodi, potem pa jih prepakirajo in pošljejo na tuje trge. Fotografije kažejo tudi delovne površine, ki ne ustrezajo higienskim standardom, saj so na njih črvi,” dodaja Luka Lukič.
Delavska svetovalnica je trgovcem, ki poslujejo z obema podjetjema, že poslala apel, ali res želijo sodelovati s takšnim podjetjem.
“Gre za Spar in Lidl, ki prodajata izdelke podjetja Marinblu in smo ju vprašali, ali sta iz odgovornosti do okolja še vedno pripravljena sodelovati s takšnim podjetjem,” pravi Luka Lukič. Spar je že prekinil sodelovanje s podjetjem in delavcem ponudil zaposlitev v Sparu, Lidl pa še preučuje pogodbo.
Dodajata, da je podjetje Marinblu prav na račun prevlade kapitala nad človekom uspelo izjemno povečati čiste prihodke od prodaje. Leta 2016 so ti znašali 154 evrov, leta 2017 že 4,8 milijona, leta 2020 pa 7,6 milijona evrov.
“Kje je meja, ko inšpektor odredi kazen in zapre nek obrat? Kje je? So to delavci v okovih, izstradanje, bičanje ...? Kje je tista točka, ko lahko uporabijo ta famozni člen zakona o inšpekciji dela, ki nam to dopušča,” se sprašuje Luka Lukič in odločno pribije: “Naredili bomo vse, da bomo ustavili tega delodajalca in to pričakujemo tudi od vseh ostalih inštitucij.”
In kaj na vse te obtožbe pravita Rozana in Boris Šuštar? Poklicali smo ju, nista bila dosegljiva, nam je pa njun sodelavec povedal, da bo jutri ob 12. uri v gostilni Na burji na Kozini novinarska konferenca, na kateri bosta zakonca Šuštar pojasnila svoje početje.