[FOTO] Riba kilometer nič je okusnejša

Ko je včeraj na koprskem pomolu ribič Matjaž Radin iz svojega kombija prinesel “kašete” s svežim morskim ulovom, se je okoli njega zbrala skupina radovednih otrok. Eden je segel po salpi, drugi si je ogledoval klešče tigraste kozice, tretji je raztegoval sipine lovke, nekatere so pritegnile sardele. Vsi so nato vedoželjno prisluhnili Radinovi razlagi o ribolovu, ribiških mrežah, značilnostih in zanimivostih posameznih rib v našem morju.

Odpri galerijo

KOPER > Matjaž Radin je poklic ribiča in ribolovno orodje, ki ga potrebuje pri svojem delu, predstavil pod okriljem evropskega projekta LAS Istre Dobro za morje - dobro zame. Cilj je osveščanje o trajnostnem ribolovu in spodbujanje k prepoznavanju kakovosti rib in morskih sadežev lokalnega izvora, katerih izlov in pridelava ne predstavljajo dodatne obremenitve za okolje.

Otroci, ki obiskujejo poletno varstvo na OŠ Koper, niso bili prav nič sramežljivi in so Radina zasipali z vprašanji. Radovedna Nika, ki pravi, da zelo rada je ribe, se je ves čas sukala okrog njega, saj jo je zanimalo vse mogoče. Ribič jim je med drugim pojasnil, da imajo ribe močne hrbtne plavuti zaradi varnosti, da se lahko obranijo pred drugimi ribami. Presenečeno so poslušali, ko jim je povedal, da je salpa nekakšna ribja vegetarijanka, saj se prehranjuje z algami in ni plenilka kot nekatere druge vrste rib.

20

odstotkov svetovnega prebivalstva se prehranjuje le z morsko hrano

Ribiča so zasipali z vprašanji

V pogovoru z Radinom so tudi spoznali, da ribiči pri svojem delu uporabljajo različne ribiške mreže - stoječe, vlečne, zabodne in zapletne. Z zanimanjem so si ogledali, ko jim je pokazal, kako se riba zaplete v zapletno mrežo in kako jo je treba nato odplesti iz mreže.

Ponosen, da z nonotom lovi ribe

V skupini otrok je en fant še posebej izstopal in poznavalsko našteval, katere ribe se hladijo na ledu. “Pic, salpa, škomber ...,” je razlagal prijateljem. Ko smo pristopili in ga vprašali, od kod pozna toliko vrst rib, pa nam je kmalu postalo jasno, da drugače sploh ne bi moglo biti. “Z nonotom loviva ribe. Sem vnuk ribiča Zvonka Ježa,” je ponosno povedal Matija Terbižan.

7

litrov morske vode klapavica prefiltrira v eni uri

Tudi Miha Viler je dodal, da pozna ribe. “Pri sedmih letih sem ujel orado,” se je pohvalil. Vito Oskar Krmac je - kot kaže - bolj “specializiran“ za postrvi, saj imajo družinski prijatelji ribogojnico v Rižani. Mladi ribič Igor Đukić nam je pojasnil, da z očetom lovi ribe s pomola, a gvate in babice vselej vrneta nazaj v morje, ker so premajhne.

Črte na školjčni lupini kot letnice na drevesu

Na sedežu Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper so otroci spoznali školjke, natančneje klapavice oziroma pedoče. Andreja Ramšak z Morske biološke postaje Piran (Nacionalni inštitut za biologijo) jim je med drugim povedala, da te školjke v eni uri prefiltrirajo sedem litrov vode, pa tudi, da so črte na lupini kot letnice na drevesu in kažejo, kako školjka raste.

Opozorila pa jih je tudi na težavo, ki se pojavi, ko je morje pretoplo. “Ko ima morska voda več kot 26 stopinj Celzija, začnejo školjke umirati in to se lahko zgodi tudi v našem morju. Sicer pa klapavice zdaj zelo slabo rastejo, ker jim je prevroče. Najbolj ugodni obdobji za njihovo rast sta pomlad in jesen.” Sicer pa si bodo otroci verjetno še zapomnili, kako ločiti školjke od morskih polžev: školjke imajo vedno dve lupini.

Božanska ribja malica na pomolu

Ob povratku na pomol je otroke pričakala priznana primorska kuharica Emilija Pavlič z okusno ribjo malico. “Božansko!” je komentiral mladi gurman, ko se je posvetil cvrti sardeli z grižljajem melone na sveže pečeni rezini kruha. “Pa to je za Michellinovo zvezdico,” je pripomnil drugi in Pavličeva je kar zažarela od ponosa.

“Zelo sem vesela, da niste izbirčni in niste prav nič razvajeni,” se kar ni mogla načuditi, nato pa je hitela na debelo mazati bakala na kruh, saj so otroci kar naprej stegovali roke po dodatku.

Kratka pot od mreže do krožnika

Tanja Nastovski iz Društva Aurata, ki vodi projekt, meni, da je podpora lokalnemu ribiču okoljska odgovornost posameznika. Podobno pravi tudi Bety Breznik z direktorata za hrano in ribištvo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehran.

“Riba kilometer nič s kratko potjo od mreže do krožnika je prav gotovo okusnejša in bolj zdrava,“ meni in napoveduje, da si bodo tudi v novem evropskem finančnem obdobju prizadevali izpeljati kakšen projekt za osveščanje o pomenu lokalne pridelave.

---