Na nižjih legah v Istri letos ne bo marelic

Pozeba, ki je primorske sadovnjake na izpostavljenih legah udarila že drugo leto zapored, je prišla letos prej kot lani in je vztrajala več dni. Že zdaj je jasno, da na izpostavljenih legah v Istri ne bo marelic, kako močno so bile poškodovane breskve in kaki, pa bo več znanega sredi aprila.

PRIMORSKA > “Za oceno škode je treba še počakati. Pri koščičarjih se lahko posledice pozebe pokažejo tudi kasneje, ko debelijo plodiči in lahko odpadejo. Več bo znanega čez 14 dni. Dejstvo pa je, da je nekaj pomrznilo,” je o letošnji pozebi povedal Vasja Juretič, svetovalec za sadjarstvo in oljkarstvo pri novogoriškem kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ).

Pojasnil je, da je obdobje nizkih temperatur letos trajalo dobrih deset dni, vse do prejšnjega tedna, in da so bile na celotnem Primorskem na najbolj izpostavljenih legah, kjer so mikroklimatske razmere precej slabše, prizadete predvsem breskve, marelice in kaki. Najbolj očitne posledice pozebe so, da je plodnica črna, cvet se nato posuši in odpade.

14

dni je še potrebnih za oceno škode letošnje pozebe

Škoda bo le na izpostavljenih legah

Na merilni postaji v Biljah se je temperatura najnižje spustila do -4,7 stopinje Celzija, morda je na kakšni lokaciji na Goriškem zlezla še niže, do -5 stopinj Celzija. Za razliko od lanskega leta, ko je prišla pozeba kasneje in je trajala dva, tri dni, je prišla letos prej in je trajala dalj časa. Juretič je povedal še, da pri pečkarjih ne bo škode, saj hruške, jablane, kiviji in češnje še niso bili v fazi cvetenja.

6

stopinj pod ničlo se je ponekod v Istri najnižje spustila temperatura

“Poudariti pa je treba, da gre le za del površin, za mikrolokacije. Poškodovanih je deset do dvajset odstotkov nasadov breskev, marelic in kakijev, ostalo pa ne,” je še opozoril Juretič. Kot bolj kritične je na Goriškem izpostavil predvsem nizke lege v Brdih, in okolico Bilj v spodnji Vipavski dolini, v Istri pa predvsem območje ob Rižani. Spomnil je tudi, da je bilo ob lanski pozebi na splošno za polovico manj pridelka kakija in breskev.

Težava je, ker gre za že drugo pozebo zapored

“Marelice so na nižinskih legah 100-odstotno pozeble, saj so cvetovi že odpadli in ne bo nič. Na ostalih legah so v redu. Pri breskvah in kakijih je treba za oceno škode še počakati,” je povedala Urška Klančar, svetovalka s koprske enote KGZ Nova Gorica. Tudi ona je potrdila, da je prišlo do pozebe samo na mikrolokacijah, na izpostavljenih legah, kjer se je temperatura ponekod spustila tudi šest stopinj pod ničlo.

Vasja Juretič, KGZ Nova Gorica

“Gre le za del površin, za mikrolokacije. Poškodovanih je deset do dvajset odstotkov nasadov breskev, marelic in kakijev, ostalo pa ne.”

Najhuje je bilo na območju dekanske doline, Valmarina in vanganelske vale, in sicer od 18. do 20. marca, ko so se temperature vsako noč spustile od tri do štiri stopinje pod ničlo. Razlog za pozebo je bil hladen zrak, ki ga je prinesla burja; ko se je ta unesla, pa je hladen zrak legel na kotline in nižine.

“Težava je, ker pozeba prihaja že drugo leto zapored. Sadjarji, ki imajo nasade na izpostavljenih legah, bodo imeli že drugo leto bistveno manj pridelka. Ravno tako bodo v sadovnjakih morali izvesti vse ukrepe, s katerimi bodo imeli stroške, le obiranja ne bo oziroma ga bo manj,” je še povedala.

Sadjarji niti na pomoč države ne morejo računati, ker ta škoda na ravni države ni tako velika, da bi predstavljala naravno kata-strofo.

---