Likovni oddih ustvarjalcev Simona Sande
Ob koncu tedna je na Manžanu potekal prvi likovni odmik v naravi učencev spletne šole risanja in slikanja. Dogodek je v fizičnem prostoru združil ustvarjalce iz različnih koncev Slovenije, ki pod mentorstvom likovnega pedagoga Simona Sande svoje znanje sicer izpopolnjujejo izključno v digitalnem okolju.
Udeleženci so motive za svoje likovne stvaritve našli kar na kraju prvega srečanja v živo - Domačiji Butul na Manžanu. Slikarska šola Simona Sande se namreč odvija na spletu.
Foto: Žiga GodinaMANŽAN • Vodja slikarske šole Simon Sanda je s spletnim poučevanjem začel v času po epidemiji, njegov glavni cilj pa je bil približati umetnost posameznikom iz manjših krajev, kjer je dostop do likovnih tečajev in ateljejev omejen. Program je zastavil tako, da je primeren za različne starostne in se osredotoča na razvijanje vizualne pismenosti. Ta po besedah mentorja v rednem šolstvu pogosto izostane, kar pri kreativnih posameznikih kasneje povzroča frustracije pri izražanju lastnih idej. “Za mene talent ne obstaja. Ustvarjalnost se skriva v človeku, ki ima žar v srcu, da bi ustvarjal. Če tega žara ni, mu noben talent ne bo nič pomagal,” je poudaril Sanda.
Prvič so se zbrali v živo
Srečanje na Manžanu je gostila Domačija Butul. Služilo je kot nadgradnja in opredmetenje dosedanjega spletnega dela. Učenci, ki se redno srečujejo na spletnih delavnicah, so se ob istrski kulinariki in gostoljubju prvič spoznali osebno. V naravi so izbrali motive in jih prenesli na platno v raznih tehnikah, poskusili so slikati tudi z refoškom. “Osnova je risanje in skiciranje, da se naučimo opazovanja sveta. Če znaš dobro opazovati ter imaš željo po ustvarjanju, potem začneš videti svet z drugačnimi očmi,” je pojasnil mentor.
Da za vstop v svet umetnosti ni nikoli prepozno, dokazuje udeleženka Laura, ki se je tečaju pridružila lansko leto. Njena želja po ustvarjanju je tlela vse od otroštva. “Na koncu osnovne šole so mi rekli, da bi bila za oblikovno, ampak starši takrat niso vedeli, in tudi sama nisem vedela, kaj je to za ena šola. Po gimnaziji sem študirala biologijo. Zdaj, ko sem pa v penziji, pa se lahko temu posvetim,” je pojasnila svojo življenjsko pot in medtem nemoteno slikala kamnito stopnišče. “Simon je rekel, da ne rabiš biti nič umetnika, moraš se pa naučiti opazovati. Če pa ne znamo opazovati, imamo pa zato čudovitega mentorja, ki nas usmeri,” je za konec pohvalila mentroja.