“Delali smo tudi po 400 ur, danes moram prositi za socialni transfer.”

“Hvala vsem, ki ste nam pomagali v našem boju, hvala vam do neba! Čutim neko zmago. A boljše bi bilo, če vsega tega, kar se je dogajalo z nami, sploh ne bi bilo,” je Hasib Hurtić včeraj s solznimi očmi pospremil nedavno sodbo vrhovnega sodišča glede delavcev, ki so v koprskem pristanišču delali prek izvajalcev pristaniških storitev (IPS). V Luki lahko uveljavljajo delovno razmerje, za nazaj pa lahko zahtevajo razliko v plači.

Hasib Hustić (v ospredju desno) in Mile Zabić, nekdanja delavca IPS, ki sta zdaj že upokojena, sta vesela 
odločitve vrhovnega sodišča.  Foto: Tomaž Primožic/FPA
Hasib Hustić (v ospredju desno) in Mile Zabić, nekdanja delavca IPS, ki sta zdaj že upokojena, sta vesela odločitve vrhovnega sodišča.  Foto: Tomaž Primožic/FPA

KOPER > Grenkoba v besedah Hasiba Hurtiča in Mileta Zabića, dveh izmed nekdanjih delavcev IPS, ki sta zdaj upokojena in dobivata borno pokojnino, je neizmerna. In takih delavcev, ki so bili v mnogočem prikrajšani za svoje pravice v primerjavi z delavci, ki so bili zaposleni v Luki, je bilo več kot tisoč.

Predstavniki Obalne sindikalne organizacije - KS 90, društva Delavska svetovalnica in Pisarne delavske pravne zaščite Sonce Slovenije so včeraj na novinarski konferenci Luko Koper pozvali k uresničitvi sodbe vrhovnega sodišča: naj nekdanje delavce IPS zaposli, naj jim povrne vse, za kar so bili prikrajšani - od razlik v plači do drugih pravic.

Marko Blatnik

Pisarna delavske pravne zaščite Sonce Slovenije

“Tiste, ki še lahko delajo, bi morala Luka pozvati na delo. Upokojencem pa bi morala priznati razliko v plačah in plačati prispevke za nazaj. Da ne bodo s 500, 600 evrov pokojnine brskali po smeteh za hrano. Predvsem pa se mora vsem vsaj opravičiti.”

“Delavcem, ki so še dočakali to sodbo, je treba povrniti ne samo pravico, ampak tudi ugled in enakopraven položaj v Luki Koper,” je poudaril Marko Blatnik iz Pisarne Sonce. “Tiste, ki še lahko delajo, bi morala Luka pozvati na delo. Upokojencem pa bi morala priznati razliko v plačah in plačati prispevke za nazaj. Da ne bodo s 500, 600 evri pokojnine brskali po smeteh. Predvsem pa se mora vsem nekdanjim delavcem IPS vsaj opravičiti in se z njimi pogovoriti,” je povedal Blatnik. Sodba je precedenčna in ima naravo zakona. Zdaj bodo tudi nižja sodišča morala to sodbo spoštovati. Sicer pa ta sodba ne zadeva samo Luke, ampak vse primerljive primere.

“To me najbolj boli”

Svoji zgodbi in to, kako doživljata nedavno sodbo vrhovnega sodišča, sta opisala tudi nekdanja delavca pri IPS. “Prikrajšali so nas v preteklosti, a to čutimo v sedanjosti in bomo tudi v prihodnosti. V Luki smo delali ogromno - po 300, 400 ur na mesec, za slabo plačilo, v slabih razmerah. Zdaj imam 480 evrov pokojnine,” pripoveduje Hasib Hurtić, ki se je pred leti prijavljal na razpise v Luki, a ga niso nikoli sprejeli. Živi v najemniškem stanovanju, za najemnino gre 300 evrov. “Moram prositi za socialni transfer, to me najbolj boli.” Povedal je še, da zaposleni pri IPS nikoli niso mogli do kredita za nakup stanovanja. “Ko so banke slišale, da je kdo zaposlen pri IPS, je bilo konec: pod takimi pogoji zaposlitve kredita ni dala nobena banka.”

Luka znova po pravno analizo tristebrnega sistema

Na omenjeno sodbo vrhovnega sodišča so se naposled odzvali tudi V Luki Koper. “Vrhovno sodišče RS je s citirano odločbo deloma razveljavilo odločitev sodišča druge stopnje in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v ponovno obravnavo - povedano drugače, vrhovno sodišče ni sprejelo dokončne odločitve o zahtevkih delavca v tej zadevi.” so zapisali. Luka Koper bo lahko celovito stališče glede zahtevkov delavcev, povezanih z zaposlitvami pri IPS, oblikovala, ko bo o zahtevkih vsaj v enem individualnem delovnem sporu pravnomočno odločeno in bo bolj jasno, kateri zahtevki so utemeljeni in kateri ne, so še sporočili.

Ne glede to iz obrazložitve vrhovnega sodišča izhaja stališče, da so bili določeni elementi sistema izvajanja pristaniških storitev nezakoniti. Luka Koper je naročila ponovno pravno analizo tristebrnega sistema izvajanja pristaniških storitev, ki je v letu 2019 nadomestil sistem IPS, z vidika stališč, ki jih je izpostavilo vrhovno sodišče. Če bo treba, bo zatem pripravila sistemske ukrepe za zagotovitev skladnosti poslovanja.

V Luki dodajajo, da so tristebrni sistem oblikovali na na podlagi več pravnih mnenj, ki so potrdila pravno skladnost takšnega načina izvajanja pristaniških storitev, ter v sodelovanju s svetom delavcev in sindikati.

Grenke so tudi besede Mileta Zabića, ki je pri enem izmed podjetij IPS delal kar 22 let: “Veliko mi pomeni, da nam je sodišče zdaj priznalo pravice. Delali smo ogromno ur, vse dni v letu, tudi v štirih, petih izmenah, dobivali pa nismo niti 700 evrov plače.” Premetavali so jih po vseh koncih Luke, pravi, danes tu, jutri tam. “Za delo med prazniki so nam namesto osem evrov dajali po štiri evre na uro. Nekdo je profitiral, mi sigurno ne; prikrajšani smo bili pri vsem. Zdaj imam 514 evrov pokojnine. Kdor preživi s tem, dobro, če ne, pa ...” so se Zabiću zatikale besede v grlu.

Naj Luka spremeni poslovni model

Sindikalisti so znova opozorili na ugotovitev vrhovnega sodišča, da je poslovni model organiziranja dela v Luki nezakonit. “V Luki so to vedeli, a so se ga posluževali leta in leta,” je povedal Goran Lukič iz Delavske svetovalnice. in dodaja: “Vsakemu nekdanjemu IPS delavcu naj se izplača vsa razlika v plačah. Tu nima Luka nobenih izgovorov! Saj ima za 24 milijonov evrov rezervacij za primer potencialnih obveznosti iz tožb.” Prepričan je, da bi Luka morala ukiniti tristebrni kadrovski poslovni model: “Naj neposredno zaposli vse te delavce, ki kolobarijo med včerajšnjimi IPS, današnjimi agencijami in jutrišnjimi zunanjimi izvajalci storitev.” Lukič je še opozoril, da so posamezne dele tega tristebrnega modela “posvojili” še v vrsti podjetij pri nas.

Novi model, po katerem Luka najema delavce tudi s pomočjo agencij, tudi za Damjana Volfa iz Obalne sindikalne organizacije KS 90 ni sprejemljiv: “Je samo nadaljevanje starega izkoriščevalskega sistema v novi srajci.”

Na sodišču 50 tožb

Blatnik je še povedal, da so delavci na sodišče vložili več kot 50 tožb. Dodal je, da je koprsko delovno sodišče zaslišalo več kot 100 prič in da se je postopek nadaljeval do vrhovnega sodišča samo zaradi vprašanja, na kateri člen naj se sklicujejo sodbe.


Najbolj brano