Analiza predlogov za obalno cesto: želijo rekreacijo in sprostitev

Včerajšnja analiza predlogov, ki so jih ljudje predstavili na odmevni septembrski akciji Narišimo obalo je le en korak v procesu sodelovanja javnosti pri načrtovanju prihodnosti obalne ceste. Prevladujoče želje o prostoru, ki naj bi bil namenjen rekreaciji in sproščanju, bo Pina skušala vključiti v postopke priprave regionalnega prostorskega načrta.

KOPER > “Javnost to območje dojema kot celoto in kot območje skupnosti, ki naj bo namenjeno rekreaciji in sprostitvi,” je temeljno sporočilo projekta povzela avtorica analize Kaja Cunk (Pina). “Več kot polovica predlogov, ki so bili v procesu participativnega prostorskega načrtovanja posredovani prek risb in pisnih predlogov, se je nanašalo na zeleno, športno in prometno infrastrukturo. Ustvarjalci so med ulično opremo največkrat narisali pomol, sledijo stopnice za vstop v vodo, tuši, pitniki, od izobraževalne infrastrukture sta se pojavljala podvodni muzej in opazovalnice,” je še dodala Cunkova. Udeleženci si na nekdanji obalni cesti med športi največkrat predstavljajo kolesarstvo, plavanje, hojo in rolanje, le četrtina risb pa se je nanašala na nepriljubljene elemente. Pri tem so prednjačili hoteli in motorizirana vozila, ki si jih udeleženci akcije ne predstavljajo v tem prostoru.

Predloge za ureditev nekdanje obalne ceste so zbrali ob akciji množičnega skupnostnega načrtovanja prostora Narišimo obalo v sklopu tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij 2018, ki so jo skupaj s partnerji izvedli 21. septembra lani. Odmevnega dogodka se je udeležilo več kot tisoč ljudi, ki so z idejami zapolnili 750 metrov papirja. Prihodnost obalne ceste je osmišljalo 17 organizacij civilne družbe, deset šol, dva občinska javna zavoda, štiri javne strokovne institucije, 18 skupin in še 30 posameznikov.

“Za analiziranje smo uporabili transdisciplinaren pristop, za katerega je značilno sodelovanje številnih deležnikov in skupno oblikovanje učinkovitih rešitev,” je poudaril dr. Jani Kozina (ZRC SAZU), ki je predstavil metodologijo kodiranja podatkov.

Marko Starman iz izolske občinske uprave, ki prav tako sodeluje v projektu, je predstavil nadaljnje korake pri pripravi regionalnega prostorskega načrta. “Trenutno pripravljamo programsko zasnovo, nato bomo v proces vključili urejevalce prostora in programsko zasnovo povezali s pogoji za ureditev obalne ceste.”

Končni cilj projekta je ureditev obalne ceste na najboljši možen način, ki bo sledil željam ljudi. Nadaljnja prizadevanja Pine pa bodo osredotočena v smeri oblikovanja analize v dokument, nato pa v pripravo delavnic, ki jih bodo izvedli skupaj z odločevalci na občinah in drugo strokovno javnostjo.

---