V kamnini pri Idriji se je skrival zob iz pradavnega morja
Naravovarstveni nadzornik Gregor Koželj je v Krajinskem parku Zgornja Idrijca našel fosil, za katerega so na Paleontološkem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU potrdili, da gre za približno 235 milijonov let star zob morskega plazilca plakodonta. Najdba je zaradi velikosti, ohranjenosti in redkosti izjemna; mogoče je celo, da gre za največji doslej znani zob plakodonta iz tega obdobja.
Gregor Koželj natančne lokacije najdbe ni želel razkriti, saj želi najdišče zaščititi pred in samooklicanimi raziskovalci. Na fotografiji je ob kamnini s školjkami sršankami, ki so bile hrana plakodontom.
Foto: Metka Rupnik/staIDRIJA > “Zagledal sem zanimivo črno stvar. Ni mi delovala kot školjka ali amonit, ampak bolj kot rastlina, lokvanj. Čeprav nisem našel odgovora, sem vedel, da je najdba nekaj posebnega,” je pojasnil najditelj Gregor Koželj, sicer naravovarstveni nadzornik v Krajinskem parku Zgornja Idrijca. Koželj je že od otroštva navdušen raziskovalec narave. Natančne lokacije najdbe ni želel razkriti, saj želi najdišče zaščititi pred neodgovornimi obiskovalci in samooklicanimi raziskovalci.
Po posvetu z več geologi je fosil poslal na Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU. Tam so po več raziskavah, med drugim tudi z EDS-tehniko, s katero določajo kemijsko sestavo snovi, potrdili, da gre za zob vretenčarja, in sicer plakodonta iz obdobja triasa izpred približno 235 milijonov let.
Risba plakodonta
Foto: WikipediaPlakodonti niso bili dinozavri
Plakodonti niso bili dinozavri, saj se ta izraz nanaša na kopenske živali. Bili so morski plazilci, veliki približno od meter in pol do dveh metrov. Po videzu so nekoliko spominjali na želve, imeli so močan oklep, kratke noge in široko glavo srčaste oblike. Niso bili dobri plavalci, zato so se večinoma zadrževali pri morskem dnu, kjer so se prehranjevali predvsem s školjkami.
Prav način prehranjevanja pojasnjuje obliko njihovih zob. “Zanimivo pri plakodontih je, da so bili zobje ploščati kot gumbi, z veliko površino in nizki, kar je značilno za živali, ki so se prehranjevale z zelo trdo hrano. Večinoma so jedli školjke in so morali drobiti trde lupine; zobje so morali prenesti zelo velike pritiske in so zato ploščati. Tudi sklenina se je evolucijsko prilagodila in postala veliko trdnejša,” je pojasnila paleontologinja Irena Debeljak.
Obrabljeni ali poškodovani zobje so plakodontom izpadli, nadomeščali pa so jih novi, vse večji. Zato je idrijska najdba zanimiva tudi za razumevanje razvoja teh živali. Iz karnija, podobdobja triasa, je namreč ohranjenih razmeroma malo ostankov plakodontov, zato je vsak tak fosil pomemben za razumevanje njihove evolucije in razširjenosti.
Vsaka najdba je pomembna
“Vsaka taka najdba je pomembna za razumevanje evolucije te živali in njene razširjenosti. Zob je res izjemno velik, morda največji, kar so jih doslej našli iz tega obdobja. Ima lepo ohranjeno mikrostrukturo, zaradi zanimivega načina, kako se je zob ohranil - grizna površina je pritrjena v kamnino, zato sklenine ne gledamo kot običajno, od zgoraj, ampak od spodaj - bo s študijami verjetno mogoče ugotoviti evolucijske posebnosti tako močne sklenine, ki je pri plakodontu še slabo raziskana. Taka najdba pripomore tudi, da smo raziskovalci vnaprej bolj pozorni, da na tem območju lahko pričakujemo še kakšne najdbe,” je dodala Debeljak.
Fosil približno 235 milijonov let starega plakodontovega zoba, ki ga je Gregor Koželj našel v Krajinskem parku Zgornja Idrijca.
Foto: Gregor KoželjPaleontologi bodo z nadaljnjimi raziskavami poskušali določiti tudi rod plakodonta. Ena od možnosti je, da gre za cyamodusa. Ko bodo raziskave končane, bodo fosil predstavili javnosti. Koželj upa, da bo najdba vsaj v obliki replike ostala vidna tudi v Krajinskem parku Zgornja Idrijca, kjer bi obiskovalcem pripovedovala zgodbo o času, ko je bilo današnje idrijsko hribovje del pradavnega morja.