Ta lepi, ta grdi in bakreni

Slovenski etnografski muzej je kulturni praznik in predpustni čas počastil s priložnostno razstavo o liškem pustu, šegi izpod kanalskega Kolovrata. Avtorica in kustosinja Adela Pukl jo je pripravila kot četrto v ciklu vsakoletnih predpustnih predstavitev davnih pustih šeg. Na ulicah pa so tudi že cerkljanski laufarji.

Vse o liških pustjeh, pustni skupini izpod kanalskega Kolovrata, je mogoče izvedeti na razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju. Foto: Miha Špiček
Vse o liških pustjeh, pustni skupini izpod kanalskega Kolovrata, je mogoče izvedeti na razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju. Foto: Miha Špiček

LJUBLJANA > Kako bodo konec februarja in uvodni dan marca pustne družine klicale pomlad, bodo odločile zdravstvene razmere. Nosilci značilnih šeg se pripravljajo na predstave v živo, cerkljanski laufarji pa so skladno s tradicijo že vse nedelje leta na ulicah. V slovenskem etnografskem muzeju pa so na kulturni praznik odprli razstavo Liški pust.

Slovenski etnografski muzej (SEM) odkupuje in ohranja oprave in maske naših značilnih pustnih šeg ter jih na priložnostnih razstavah predstavlja že četrto leto. Po predstavitvi škoromatov iz brkinske Hrušice in ravenskega pusta iz Drežniških Raven ter okoliških vasi so v torek, na kulturni praznik, tam znova predstavili primorsko šego - liški pust iz vasi pod kanalskim Kolovratom.

Liški pust je od predlani skupaj s še 13 slovenskimi pustnimi šegami (tudi vsemi tremi omenjenimi primorskimi), vpisan v register nesnovne dediščine. Etnologinja Adela Pukl je razstavo pripravila s pomočjo ohranjevalcev tradicije - etnološkega društva Liški pustje iz Kanala ob Soči. S predsednikom Dejanom Žnidaršičem je posnela priložnostni film, razstavo pa pospremila s fotografskim gradivom in predstavitvijo šestih iz sicer množice likov te družine, ki so v lasti SEM, medtem ko je glavni - ramašton - iz kanalskega društva.

Skupino sestavljajo ta lepe, ta grde in bakrene maske. Skupaj s harmonikarjem tvorijo svatovski sprevod za obhod domačij v sedmih vaseh pod Ligom. Ta lepi, ki imajo prvi vstop v hiše, predstavljajo dobro: red (žandar), zdravje (zdravnik) in rodovitnost (mladoporočenca). Po plesu z gospodarjema hiše in obdarovanju v hiše vstopijo ta grdi, ki prej s hrupom odganjajo vse slabo. Posebnost je del naličij, ki so jih pred vojno izdelovali iz bakra, sedaj pa jih tudi iz aluminija.

Šega sodi v čas pred prvo svetovno vojno, s prvimi ohranjenimi zapisi iz leta 1888. Po prepovedi v času fašizma so jo obnovili po vojni in po zamrtju znova v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Pokojni oče današnjega predsednika društva, Branko Žnidaršič, je začel izdelovati pustne maske po spominu iz otroštva. Na razstavi so na ogled tudi štiri maske iz predvojnih štiridesetih let iz obsežne zbirke družine Žnidaršič.

Razstava bo v SEM na ogled do 13. marca. Medtem pa so v Cerknem že vse nedelje v letu na ulicah laufarji. Prvo nedeljo je prišel eden, potem drugi, tretji ... in vse več članov družine. Laufarsko društvo vabi tudi k ogledu svojih prostorov, kjer pripravlja običaj. Prosijo, da obiskovalci napovejo prihod.


Najbolj brano