Pojedli so več kot tono idrijskih žlikrofov

Več kot tona idrijskih žlikrofov, ki jih je pet ponudnikov v tradicionalni ali posodobljeni obliki ponudilo na sobotnem prazniku te zajamčene tradicionalne posebnosti, je nasitila nekaj tisoč obiskovalcev. Praznik so pospremili z ocenjevanjem žlikrofov in ponudbo njihovih bratrancev.

Pet ponudnikov  je na sobotnem prazniku  prepričalo s tradicionalnimi in sodobnimi idrijskimi žlikrofi in z množico dodanih 
omak. Foto: Saša Dragoš
Pet ponudnikov je na sobotnem prazniku prepričalo s tradicionalnimi in sodobnimi idrijskimi žlikrofi in z množico dodanih omak. Foto: Saša Dragoš

IDRIJA > “Vse nam gre na roke - od kakovostne kulinarične ponudbe do vremena,” je bil med množico obiskovalcev zadovoljen eden od organizatorjev Praznika idrijskih žlikrofov iz društva Idrija 2020 Drejc Kokošar. Praznik so pospremili s turistično- zabavnim dogajanjem za vse generacije in predstavitvijo značilnih pridelkov in izdelkov blagovne znamke Idrija izbrano.

Kadrovska stiska je ponudnike žlikrofov zredčila na pet, ki so v soboto sladokuscem prodali več kot tono žlikrofov. Pripravili so jih po zaščiteni recepturi, a tudi sladke, veganske, sodobnejše torej. Postregli so jih z množico omak, tudi s sirnim sladoledom in posipom.

Morda najbolj nenavadna omaka k žlikrofom je bil sirni sladoled, ki so ga posuli s suhimi marelicami in dehidrirano panceto. (Foto: Saša Dragoš)

Manjkala ni tradicionalna divjačinska bakalca. V njeni pripravi so se desetič pomerile lovske družine od Idrije do Mosta na Soči. “Po treh letih ocenjevanja je napredek občuten. Struktura in okus bakalc sta odlična. Zmagovalca je morda določila urejenost delovnega prostora,” je povedal ocenjevalec, kulinarični mag Črt Butul. Zmago s pokalom in nazivom jager cheef je osvojil Gregor Kodela s partnerko Barbaro Prelovec.

Najbolj tradicionalna omaka k idrijskim žlikrofom je divjačinska bakalca. Najboljšo je na tekmovanju skuhal jager cheef Gregor Kodela. (Foto: Saša Dragoš)

Za razliko od prejšnjih let, ko je Butul pripravljal imenitne omake, je letos z družinsko kmetijo iz Manžana poskrbel za ponudbo vin, ki sodijo k žlikrofom. Za ponudbo bratrancev - žlinkrofov in žinkrofov - pa so poskrbeli savinjski vloger DansFotrKuha Miha Robnik in ribniške podeželske žene.

Na prazniku so žlikrofe ocenjevali za vključitev v kulinarični del blagovne znamke Idrija izbrano. “Da lahko pripravimo festival za eno samo jed, pove, da je Slovenija na odlični kulinarični poti. Imamo 24 gastronomskih regij in v njih kar 430 lokalnih in regijskih jedi,” se je žlikrofom in gastronomiji nasploh poklonil prvi ocenjevalec, etnolog dr. Janez Bogataj.

Da žlikrofi sodijo v ponudbo odličnih izdelkov in prehrane znamke Idrija izbrano, so soglašali ocenjevalci z etnologom dr. Janezom Bogatajem na čelu. (Foto: Saša Dragoš)

Njegovi misli, da moramo za promocijo kulinarike poskrbeti na različne načine - od snemanja filmov do pisanja knjig, so mnogi pritrdili. Pisateljica Mateja Perpar, ki je v lanski pisateljski rezidenci Založbe Bogataj napisala mladinski roman Nad obzorji, je pripravi žlikrofov posvetila celotno poglavje in ga predstavila na prazniku.

Pisateljica Mateja Perpar (ob njej založnik Damijan Bogataj) je v mladinskem romanu Nad obzorji, ki se dogaja v Idriji, pripravi žlikrofov posvetila poglavje. (Foto: Saša Dragoš)

Ljubiteljski zgodovinar, domačin Rasto Reven, je razložil, kako je avstrijska rudarska družina Werenberger iz Romunije pred stoletjema zanesla testenino coltunassi v Idrijo in so jo tu prilagodili v rudarjem všečne žlikrofe.


Najbolj brano