Išče se idrijski športnik leta

Občina Idrija, v kateri je šport podcenjen in ima na voljo ene najbolj zastarelih in pomanjkljivih športnih objektov v Sloveniji, je lani končno dobila športno zvezo. Ta pravkar zbira predloge za uvodno podelitev priznanj najboljšim športnikom. Teh je v občini, kljub slabim razmeram za šport, veliko.

Do športa neprijazna Idrija je občina številnih dobrih športnikov. Na sliki prvi olimpijec iz občine - Valter 
Bonča in lanska olimpijka  Tanja Žakelj - ob prenosu olimpijske bakle.  Foto: Saša Dragoš
Do športa neprijazna Idrija je občina številnih dobrih športnikov. Na sliki prvi olimpijec iz občine - Valter Bonča in lanska olimpijka Tanja Žakelj - ob prenosu olimpijske bakle.  Foto: Saša Dragoš

IDRIJA > Idrija se bo končno pridružila večini občin v Sloveniji, ki svoje športnike nagrajujejo s priznanji. Lani oblikovana športna zveza Idrija do 21. januarja zbira predloge za podelitev priznanj za športne dosežke. Cilj nove zveze je v sodelovanju s kar največ klubi in društvi izboljšati razmere za športno dejavnost v občini.

Solidno financiranje, resno pomanjkanje infrastrukture

Šport v številkah, pregled športa v RS, ki ga pripravlja Zavod za šport RS Planica, kaže, da je Idrija s financiranjem športnih programov na občana v zgornji polovici slovenskih občin, povsem na dnu pa po kakovosti in površini športnih objektov.

Poročilo je leta 2017 v občini naštelo 34 športnih klubov in društev, leta 2020 pa še 23. Ti si pravkar obetajo razpis za razdelitev 115.000 evrov za športne programe in 235.000 evrov za plačilo športnih objektov za vadbo.

Skoraj 80.000 evrov občina namenja za športno vzgojo otrok in njihovo usmerjanje v kakovostni in vrhunski šport. To jo uvršča v vrh slovenskih občin. Na dno pa vsega 15.000 evrov za kakovostni in vrhunski šport. Kljub temu ima kar 61 kategoriziranih športnikov. Med 43 slovenskimi športniki na olimpijskih igrah so bili kar trije iz Idrije.

Ker delujejo na pogon vztrajnosti in naravnih danosti, so uspešni predvsem kolesarji, avtomobilisti, tekači, tu in tam kakšen nogometaš, košarkar in karateist. Zasilni stadion in zastarele športne dvorane več od tega ne omogočajo. Z 0,88 kvadratnimi metri pokritih športnih površin na prebivalca Idrija presega državno povprečje, a so dvorane v povprečju stare več kot 50 let, potrebne obnove ali vsaj energetske sanacije. Urejenih zunanjih športnih površin je malo. Zato je občina s skupno športno površino 1,1 kvadratna metra na prebivalca z občinama Šentjur in Tolmin na dnu med srednje velikimi občinami in na 184. mestu med vsemi.

Športna zveza za večjo usklajenost in napredek

V slabih razmerah je pred leti razpadla športna zveza. Lani je, tudi s podporo Občine, na pobudo sedmih klubov, vstala iz pepela. S predsednikom Davidom Velikanjetom (Sankaški klub) in sekretarjem Joštom Lapajnetom (Tekaško smučarki klub) je vanjo že pridobila več kot polovico društev. Financirali se bodo sami, a usklajeno z Občino spodbujali športno dejavnost in skušali aktivneje kandidirati na razpisih. Pravkar pa vabijo vse klube in navijače, naj predlagajo športnike za tri priznanja za športne dosežke in za mlade upe. Prijave zbirajo do 21. januarja. Priznanja bodo podelili februarja.


Najbolj brano