Zaščitimo se pred sončnimi žarki

V poletnem času prebijemo na prostem več časa kot v drugih letnih časih in to ne glede na to, ali smo na dopustu ali delamo. Dnevi so daljši, vabijo tako morska kot sladkovodna kopališča in bazeni, radi posedimo pred kakšnim lokalom ... Zavedati pa se moramo, da ima sonce lahko tudi negativne učinke.

SLOVENIJA > Ni pravega poletja brez sonca, ki pa ima, kot opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), lahko za zdravje tudi negativne posledice. Je pa res, da vpliva na dobro počutje, nastanek vitamina D, nam po dolgih zimskih mesecih ogreje telo ...

UV sevanje med rakotvornimi dejavniki

Toda zavedati se moramo, da sončnemu ultravijoličnemu (UV) sevanju nismo izpostavljeni le na obali in ob bazenu, ampak tudi pri vsakodnevnih opravilih, pri kolesarjenju ali pri hoji v službo, pri rekreaciji in športu na prostem, pri druženju na prostem s prijatelji in vrstniki, na pikniku, pri delu na vrtu itd. Prekomerno izpostavljanje UV sončnim žarkom lahko povzroči akutne in kronične škodljive učinke na kožo, oči, imunski sistem. UV sevanja sicer z našimi čutili ne zaznavamo.

Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) uvršča UV A, B in C sevanje med rakotvorne dejavnike (skupina 1). Pojavnost kožnega raka je dokazano povezana z izpostavljanjem UV sevanju in s pogostostjo sončnih opeklin, še zlasti v otroški dobi, opozarjajo na NIJZ.

Pojav škodljivih učinkov UV sevanja na naše telo lahko s pravilnim samozaščitnim ravnanjem zmanjšamo ali povsem preprečimo. Omejimo izpostavljanje soncu med 10. in 17. uro, saj je takrat moč UV sevanja največja. Če se le da, preživimo ta čas v senci. Aktivnosti na prostem opravimo pred 10. oziroma po 17. uri.

Krema je le dodatna zaščita

V poletnem času izberimo primerna oblačila in pokrivala. Kadar se ne moremo umakniti v senco, oblecimo lahka, gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami. Ohlapna oblačila v živih ali temnejših barvah in oblačila v več plasteh nudijo boljšo zaščito.

Glavo pokrijmo s širokokrajnim klobukom ali pokrivalom z dolgim ščitnikom v legionarskem kroju, s podaljškom za zaščito uhljev in vratu.

Oči zaščitimo s sončnimi očali ustrezne kakovosti (CE, UV400) in oblike, ki onemogoča dostop sončnega sevanja v oči tudi s strani.

Kot dodatno zaščito uporabimo kemične varovalne pripravke (kreme, gele). Zavedati se moramo, da je to le dodatna zaščita za predele, ki jih ni mogoče zaščititi na naravne načine, niso pa namenjeni podaljševanju izpostavljanja soncu. Zagotavljati morajo širokospektralno zaščito (pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem 30 ali več.

Pomembna je zadostna količina nanosa teh sredstev (5 mililitrov oziroma ena čajna žlička na vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa ter obraz) in pogostost nanašanja. Z zaščitno kremo se namažemo 30 minut preden gremo na sonce, ko je koža še hladna in suha. Pri tem ne smemo pozabiti na čelo, ustnice, ušesa, veke, nos, vrat in dekolte ter kožo pod naramnicami kopalk ali obleke. Kremo ponovno uporabimo vsaki dve uri oziroma pogosteje (po kopanju, močnem potenju, brisanju in podobno).

Ne izpostavljajmo se po nepotrebnem

Nobenega dvoma ni, da nam malo izpostavljanja soncu koristi, menijo v Svetovni zdravstveni organizaciji, ob tem pa poudarjajo, da za vzdrževanje ustrezne ravni vitamina D v telesu v poletnem času zadostuje že pet do 15 minut izpostavljanja soncu na sicer že izpostavljenih delih telesa (obraz, dlani, roke) dva do trikrat tedensko.

Sicer pa je za naše zdravje najboljše, da dnevno spremljamo napovedi UV indeksa in ustrezno prilagodimo zaščito. Vrednost indeksa 5-6 izraža zmerno, 7-9 visoko, višje vrednosti pa zelo visoko stopnjo ultravijoličnega sevanja. Glede na to, da je UV indeks krajevno specifičen, je priporočljivo poleg upoštevanja vrednosti UV indeksa upoštevati tudi pravilo sence: “Kadar je naša senca krajša od telesa, poiščimo senco.”

Prav tako je priporočljivo redno spremljanje opozoril glede vsebnosti ozona v zraku in ravnanje v skladu s priporočili.

---