Vitovske, kraške vinske kraljice, je že za 130 hektarjev vinogradov!

Pred začetkom dvodnevnega vinskega festivala na Devinskem gradu je bil v bližnjem, veliko bolj slovečem gradu, v Miramaru, posvet, ubran na jubilejno izvedbo: “Vse najboljše, Mare e Vitovska in Morje!” Publicist Stefano Cosma je usmerjal pogovore od obujanja zgodovine do načrtov za prihodnost, med katere sodi tudi posaditev cepljenk te stare kraške sorte v grajskem vrtu, saj si vitovska, zdaj nesporna kraljica Krasa, to zasluži. “Na prvi izvedbi, leta 2007, je za vitovsko vedela zgolj peščica, danes je znana po celem svetu, še najbolj med iskalci vin iz avtohtonih sort,” so poudarjali številni govorci, med njimi prvi mož tržaških someljejev Bruno Cataletto, ki se je spominjal, kako je kot mladenič vitovsko odkrival po kraških osmicah. Prav tam jo je kot samostojno sorto prvič predstavil Danilo Lupinc, ki je leta 1979 vitovsko že stekleničil, čeprav je pot do vpisa v register dovoljenih sort trajala vse do devetdesetih let. Prvega srečanja z vitovsko se spominja tudi Avguštin Devetak, ki je v tistih letih spremljal očeta pri nakupu odprtega vina za njihovo gostilno v Vrhu sv. Mihaela. “Pri bratih Vodopivec smo kupovali teran in malvazijo, nekega dne pa so nam povedali, da imajo tudi vitovsko. Čez leto ali dve pa so imeli samo še vitovsko, in to zgolj ustekleničeno,” je nazorno pokazal na uspeh sorte ugledni gostilničar. Pomen skupnega nastopa za tako hiter prodor prej nepoznane sorte je izpostavil glavni somelje vrhunske restavracije Le Calandre iz bližine Padove Matteo Bernardi, Podpredsednik združenja Slow Food Italija Luca Martinotti se je uvodoma spominjal naklonjenosti pred kratkim preminulega ustanovitelja gibanja Carla Petrinija do kraških vinarjev, pri delu katerih je prepoznaval enako energijo, kot jo imajo kmetje v Langah, pokrajini v Piemontu, kjer so doma barolo, barbaresco in še nekatera med najbolj cenjenimi italijanskimi vini. “Pravi kmet je trd kot kamen, vendar ni tog. Njegova drža izraža odločnost do obstanka, spremlja ga kreativnost in vodi ga odgovornost do sebe in do drugih, do zemlje in planeta,” je nadgradil Petrinijevo misel o čistem, dobrem in poštenem na krožnikih in v kozarcih. Luca Sarais iz milanske vinoteke Cantine Isola je izpostavil nujnost ohranjanja in promocije sredozemskih avtohtonih sort ter pomen zgodb, ki jih pripoveduje posamezen kozarec vina. Ob zaključku je prav on prejel tradicionalno kamnito kupo “vitezov vitovske”, ki mu jo je v imenu Društva vinogradnikov s Krasa podelil njegov predsednik Matej Škerlj.