Ura, ki se dotika usod in teče naprej

Pri založbi Beletrina je izšla Zakartana ura, v kateri je Vlado Kreslin zbral pesmi, napisane v zadnjem desetletju. Nekatere so že uglasbene, kot je Če bi midva se kdaj srečala, druge pa še ne. Kot vsaka njegova knjiga je tudi ta del njegovega življenjepisa: “Dokumentira, kaj se je dogajalo zadnjih deset let z mano in časom.” Zbirko je predstavil predsinočnjim v knjigarni Beletrina.

LJUBLJANA >V zbirko je Vlado Kreslin uvrstil približno 70 pesmi iz zadnjega desetletja; nekatere od njih - Danes sem v molu, S tabo je izi in Reka - so našle mesto tudi na treh njegovih zadnjih albumih, pesem Strune sem zamenjal zate pa je posvetil preminulemu prijatelju Alešu Debeljaku (1961-2016).

Knjigo bogatijo pesmi v rokopisu, s skicami in komentarji, ki pokažejo proces nastajanja. Zbirki je dala naslov pesem Tista zakartana ura, ki po besedah 64-letnega glasbenika iz Prekmurja temelji na resnični zgodbi, za katero je izvedel pred kratkim. Govori o tem, kako je njegov oče pred leti pri lokalnem urarju v Beltincih naletel na uro, ki jo je ded po prvi svetovni vojni prinesel s soške fronte in jo kasneje zakartal v lastni gostilni.

Kot je povedal avtor, tudi druge pesmi iz nove zbirke črpajo iz resničnih zgodb in pripetljajev: “Ena govori o neki noči po koncertu na Baščaršiji v Sarajevu, druga o tem, kako se mi je nekega nedeljskega dopoldneva, ko sem bil majhen, golob podelal na nogo, tretja prinaša zgodbo o tem, kako sta moj oče in sosed vedno, ko smo hodili k sosedu gledat televizijo, navijala za različni ekipi: en je bil za Ruse, drug za Američane.”

Jani Virk je v spremni besedi zapisal, da Zakartana ura prihaja iz globine časa, se dotika številnih življenj in usod in teče naprej. Zakartana ura je resnična ura pesnikovega deda, a hkrati ura poezije: "Ura, na kateri bodo kazalci tekli naprej, tudi ko se bo čas nekoč ustavil.”

---