Spomeniki so tudi umetnine, vredne obiska

Hrib svobode v Ilirski Bistrici je slikovit in na vrhu kraljuje mogočna skulptura, po oceni tam rojenega režiserja Dragana Živadinova ena najlepših modernističnih. Vidimo jo tudi na razstavi, naslovljeni Arhitektura. Skulptura. Spomin. Umetnost spomenikov Jugoslavije 1945-1991. V koprskem Libertasu obiskovalec spozna, da je tovrstnih izjemnih biserov še precej več ...

KOPER > Razstavo so pod pokroviteljstvom Mestne občine Koper postavili v manjšem delu skladišča Libertas, kjer so tudi začasni novi prostori Avtomatik delovišča, ki postavitev gosti. “Razstava ovrednoti izjemnost arhitekture jugoslovanskih spomenikov NOB, ki jo poleg estetske in konstrukcijske inovativnosti nadgrajuje samosvoj umetniški izraz. Z razpadom Jugoslavije leta 1991 je začela izzvenevati potreba po spoštovanju spomina, ki ga izražajo njena spominska obeležja. Zato so spomeniki danes po posameznih območjih v različnih stanjih,” opozarja dr. Boštjan Bugarič, eden od kustosov. Ponekod, pravi, ohranjajo spoštljiv spomin na preteklost in na prizadevanja minulih generacij, drugje so zapuščeni in prepuščeni propadu ali pa celo oskrunjeni. Spet drugod jih izkoriščajo za komercialne namene, denimo za snemanje oglasov ali resničnostnih šovov, kar je po mnenju avtorjev razstave zloraba in omalovaževanje dostojanstva žrtev ter spomina nanje.

Turizem da, a spoštljiv

“Projekt poskuša spodbuditi zrelo in spoštljivo presojo umetniško-arhitekturne vrednosti spomenikov nekdanje države, opozoriti na njihov kulturni in kontemplativni pomen ter s tem prispevati k vzdrževanju in ohranjanju spominskih območij,” so zapisali.

Bugarič pojasnjuje, da je po svetu vzniknilo precejšnje zanimanje za turistični obisk teh znamenitosti, a poudarja, da je treba “ustvariti možnost oblikovanja kritičnega turizma, ki spomenike predstavi, a ne izkorišča lokacije in skupnosti”.

Kar 33 spomenikov oziroma spominskih kompleksov je bilo odbranih “na podlagi visoke arhitekturno-umetniške vrednosti objektov in izjemne kontemplativnosti prostorskih zasnov” in postalo del razstave Arhitektura. Skulptura. Spomin. Umetnost spomenikov Jugoslavije 1945-1991, na kateri so zbrani tovrstni biseri iz vseh šestih nekdanjih republik skupne države. Razstava, ki so jo s pomočjo številnih inštitucij iz nekdanjih jugoslovanskih republik zasnovali v ljubljanski galeriji DESSA ter v uredništvih revije AB - Arhitektov bilten in mednarodne platforme Architectuul, je pred dvema letoma gostovala na Piranskih dnevih arhitekture, novembra lani pa je koprska skupnost Avtomatik delovišče vseh 33 lokacij predstavila na svojem facebookovem profilu. Nekakšno virtualno razstavo so v času, ko je epidemija preprečila pravo, sklenili z odlično obiskano mednarodno spletno konferenco.

Dr. Boštjan Bugarič, urednik in raziskovalec pri Arhitectuulu ter eden od stebrov Avtomatik delovišča, Primorec, razpet med Istro in Berlinom, ki je s sokuratorkami Kristino Dešman, Majo Ivanič, Špelo Kuhar, Evo Mavsar, Špelo Nardoni Kovač in Damjano Zaviršek Hudnik pripravil razstavo in katalog, je na četrtkovem koprskem odprtju opozoril, da bo razstava, čim bo mogoče, odpotovala še v Zagreb, Sarajevo, Beograd, Podgorico, Prištino in Skopje, kjer bodo sodelujoče ekipe strokovnjakov dopolnile seznam spomenikov in oblikovale dodatek k razstavi. Prihodnje leto jo nameravajo predstaviti tudi na beneškem arhitekturnem bienalu

Koprsko postavitev pa spremlja video, ki ga je Bugarič med drugim posnel pri spomeniku Eda Mihevca na Črnem Kalu; tudi ta sodi med primorske spomeniške bisere, ki si zaslužijo več pozornosti. V videu Katia Štefanić z Neodvisnega obalnega radia (NOR) prebira mestoma boleče aktualne pesmi Mateja Bora.

Razstava bo zaradi ponovnega zaprtja celotne države, ki se začne s 1. aprilom, ta teden odprta od ponedeljka 29.3. do srede 31.3. med 17. in 19. uro.

---