Sladoledarna Evropa o nujnosti upora

Z nemško avtorico Enis Maci, ki se je v soboto predstavila v Medani, se je sklenil letošnji festival literatur sveta Fabula. Potekal je v hibridni obliki, s češkim pisateljem Marekom Šindelko pa se je odprl tudi občinstvu v živo. Organizatorji si medtem že ogledujejo goste za naslednji festival, še prej pa jih septembra čaka teoretični del Fabule.

MEDANA > Enis Maci je zadnja gostujoča avtorica letošnje Fabule, kamor so jo povabili ob knjigi esejev Sladoledarna Evropa. Prevedla jo je Urška Brodar na podlagi kolektivno pripravljene delovne verzije šestih študentk in študentov oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani. Knjiga je izšla znotraj programskega sklopa Fabula Hub, v katerem Fabula pozornost namenja mladim, perspektivnim literarnim imenom. Enis Maci namreč velja za eno najbolj perspektivnih avtoric mlajše nemške generacije, v prvi vrsti dramatičarko, a vse bolj tudi pisateljico. Njene igre so uprizorili na Dunaju, Leipzigu, Mannheimu in Bambergu, trenutno pa piše roman.

Sladoledarna Evropa v osmih esejih “prinaša literarni preplet opazovanj, ki opominjajo na nujnost upora in izpodbijanja družbenih normativov ter anomalij. Skozi konstelacije citatov, anekdot in razmislekov se izoblikuje postmoderni, fragmentiran tok misli, ki zajema vse od feminizma, populističnih gibanj in identitarnih tokov do disidentstva v totalitarnih režimih”, so zapisali organizatorji festivala.

Kot je povedala na petkovem pogovoru v Ljubljani, ves čas uporablja dokumentarno gradivo, čeprav njena metoda pisanja ni dokumentarna. Dodala je tudi, da ne ustvarja paralogičnih stvari in ne želi pisati zabavnega programa, išče pa pri svojem delu ravnotežje med realnostjo in ezoteriko. Avtorica se je v Ljubljani predstavila dvakrat, v soboto pa je obiskala še Medano, kjer je bila obenem gostja zadnjega predfestivalskega dogodka letošnjega Mesta knjige, ki se v Novi Gorici začne v petek. V Medani je nastopila pred spominsko hišo Alojza Gradnika in Ludvika Zorzuta, kjer je med drugim povedala, da se ob pojavih skrajnih desnih gibanj in novega fašizma težko na prihodnost ozira z optimizmom. A to ne pomeni, da bo obupala. “Njene analize so ostre kot britev, čudovito vijugaste, neverjetno zabavne in grozljive hkrati,” so o njej zapisali v spletnemu častniku Spiegel in jo označili za eno največjih esejistk današnjega časa.

Umetniški vodja Fabule Aljaž Koprivnikar ocenjuje, daso epidemiološke razmere letošnjemu festivalu prinesle nekaj izzivov, kljub temu pa meni, da so jih uspešno premagali. Festival je sicer potekal v hibridni obliki, najprej z virtualnimi dogodki, v katerih so se predstavili avtorji Vladimir Sorokin, Claudia Durastanti, Džoha Alharti in Deborah Levy, sledilo je gostovanje z občinstvom v živo ob Mareku Šindelki v Cankarjevem domu, zaključujejo pa prav tako v živo.

Po njegovih besedah se že ozirajo v naslednjo festivalsko izdajo, še prej pa nameravajo septembra v Cankarjevem domu izvesti teoretični fokus. Posvečen bo sloganu letošnjega festivala, vprašanju, ali je prihodnost privilegij. “Imeli bomo dve debatni omizji. Na eni se bomo posvetili razpadu družbenih struktur, predvsem 30. obletnici razpada Jugoslavije in Sovjetske zveze, na drugi pa bomo razmišljali, kako bi lahko bila človeška skupnost videti v bodoče. Teoretični fokus smo delno že uresničili tekom festivala v sodelovanju z revijo Razpotja, s tujimi in domačimi gosti pa nadaljujemo v prvih tednih septembra,” pravi Koprivnikar.

---