Prevajalci in lektorji terjajo svoje pravice

Dvojna merila so trdoživa: izšolanim prevajalcem, tolmačem, lektorjem bi za pošteno opravljeno delo najraje odšteli le nekaj drobiža ali kar nič, v bolnišnici pa pričakujemo, da nas bo operiral najboljši - in kajpada najbolje plačan - kirurg. Tudi s to primerjavo so na koprski predstavitvi Bele knjige o prevajanju osvetlili nezavidljive, čedalje slabše razmere.

KOPER > Temeljita Bela knjiga o prevajanju 2018: premiki na področju prevajanja, tolmačenja, podnaslavljanja in lektoriranja v Sloveniji jeprvi celovit dokument o položaju strokovnjakov, ki se preživljajo z naštetimi dejavnostmi. Prosto dosegljiva je na spletni strani belaknjigaoprevajanju.si, v Kopru pa so glavne izsledke v torek predstavile nekatere avtorice prispevkov. Na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem sta jih gostila oddelek za uporabno jezikoslovje in oddelek za slovenistiko.

Vse bolj feminizirani

Ne preseneča, da so bile v predavalnici v veliki večini ženske, bodisi študentke bodisi strokovnjakinje z diplomami, magisteriji, doktorati. “Poklici specializiranih jezikovnih uporabnikov se vse bolj feminizirajo,” je prikimala glavna urednica Bele knjige dr. Barbara Pregelj. “Na to se ne smemo odzvati s 'pa kaj'. Ni naključje, da te poklice opravljamo povečini ženske. So slabše vrednoteni, tako moralno kot finančno.”

15.000 evrov bruto je povprečni letni prihodek prevajalke oziroma prevajalca v Sloveniji; večina jih ima status samostojnega podjetnika.

Lanska anketa je pokazala, da prevajalec v Sloveniji povprečno zasluži 15.000 evrov bruto na leto, kar 70 odstotkov med anketiranimi pa je imelo status samostojnega podjetnika. Zaslužki so nizki, o pravici do dopusta ali bolniške odsotnosti si mnogi ne upajo niti sanjati - pa bi morali, poudarjajo avtorji Bele knjige, 180-stranskega dokumenta, pri katerem so sodelovala najrazličnejša stanovska društva in združenja: Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije, Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije, Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev, Združenje stalnih sodnih tolmačev in pravnih prevajalcev Slovenije SCIT, Lektorsko društvo Slovenije, zadruga Soglasnik in vse naše univerze. Prispevke je napisalo 41 avtoric in avtorjev, sodelovalo je še več kot 75 drugih.

Od Trubarja do mizerne pokojnine

“Prevajanje je v Sloveniji konstituiralo jezik, književnost, kulturo. Na to radi pozabljamo - Primož Trubar je bil prevajalec. Moralni kapital prevajanja je pri nas torej izredno velik, o njegovi realni vrednosti pa govori Bela knjiga,” je dejala Barbara Pregelj.

Dr. Jana Zidar Forte

podpredsednica Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije

“Nezaslišano je, da toliko časa, energije in denarja vlagamo v izobraževanje, po študiju pa - minimalna plača!”

Prevajalska dejavnost raste in uporablja nove tehnologije. Ena ključnih tem, ki vse bolj vplivajo na prevajalski poklic, so prav nove oblike prevajanja, ki jih je raziskala dr. Ana Beguš s koprske Fakultete za humanistične študije: “Prevajalnikom smo se nekoč posmehovali in jih že odpisali, a odkar delajo z besedilnimi korpusi, so relevantna oblika prevajanja.” Zavedati pa se je treba, opozarja, da je uporaba umetne inteligence pri prevajanju primernejša, ko imamo opraviti z večjimi jeziki, ki imajo tudi večje korpuse, in z besedili, ki so “bolj konvencionalna in predvidljiva”. Zahtevnejša, naj bodo umetniške, znanstvene ali kake druge narave, pa mora še zmeraj prevajati človek, večinoma žal slabo plačan prekarec; najmizernejše honorarje prejemajo prevajalci avdiovizualnih vsebin.

V Beli knjigi so dragoceni tudi opisi poklicev, ocenjuje predsednica Lektorskega društva Slovenije Kristina M. Pučnik: “Opisano je, katere so poleg ustrezne izobrazbe pričakovane oziroma že kar zahtevane kompetence prevajalcev, lektorjev, tolmačev.” Predlanska anketa je med drugim pokazala, da je lektoriranje večini sodelujočih le postranska dejavnost, poleg tega so še daleč od upokojitve, polovica jih lektorira na črno, v roke pa najpogosteje dobijo seminarske in diplomske naloge.

Nič razveseljivi niso niti podatki, ki jih je objavil Evropski svet združenj književnih prevajalcev (CEATL): feminizacija je problem povsod, najmanj v Romuniji, Švici in Skandinaviji, prevajalske pokojnine pa so med najnižjimi v Sloveniji - nižje so le v BiH.

Humanisti, koliko veljate?

Žensk je tu veliko več kot moških, a so v slabšem položaju, je povedala Viktorija Osolnik Kunc, predsednica Združenja stalnih sodnih tolmačev in pravnih prevajalcev Slovenije SCIT: “Ko ima sodnica na izbiro deset tolmačev, od tega devet žensk in enega moškega, se bo najverjetneje odločila za moškega.” Dodaja, da se je proti krivicam seveda treba boriti, žal pa humanisti niso najbolj vešči zagovarjanja svoje kakovosti.

“V prevajalski skupnosti smo čudni tiči: večinoma smo samozaposleni in radi delamo sami, ravno to pa nas tepe. Na nas pritiskajo naročniki, s svojimi razpisi pritiska država ...” ugotavlja dr. Jana Zidar Forte, podpredsednica Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije (ZKTS). “Zato smo združenja presodila, da moramo nekaj narediti. Upamo, da nam bo z Belo knjigo in kampanjo uspelo ozavestiti javnost. Pa tudi prevajalce, lektorje, tolmače, saj se marsikateri ne zaveda, kaj prinaša pristajanje na prenizko plačilo. Nezaslišano je, da toliko časa, energije in denarja vlagamo v izobraževanje, po študiju pa - minimalna plača!”

---