Motiv cvetličnega tihožitja z izvirno interpretacijo

NOVA GORICA • Po besedah kustosinje razstave Nataše Kovšca je izhodišče umetniške prakse Borisa Beje njegova osebna izkušnja soočenja z vsakdanjo stvarnostjo, pri čemer prepleta svoja intimna občutja z aktualnimi družbenopolitičnimi dogodki in fenomeni. Zanima ga, kako se družbene krize - denimo okoljska - odražajo v našem vsakdanjem življenju in kako vplivajo na spremembe družbenih vzorcev ter vedenje posameznika. Vsebinsko prehajanje med intimnim, družbenim in političnim poudarja tudi s formalno zasnovo svojih del, ki izhaja iz tradicije neoavantgarde in se kaže kot povezovanje različnih izraznih medijev, zlasti risbe, kolaža, fotografije, grafike, objektov in prostorskih instalacij.

Vse našteto velja tudi za njegov večletni raziskovalni projekt Album, ki ga je zasnoval kot ambientalno postavitev, sestavljeno iz dveh vsebinsko povezanih sklopov: serije fotokolažev Hvala za rože (2021–2023) in novega cikla tekstilnih del, instalacij in vezenin. Razstavna sklopa povezuje motiv cvetličnega tihožitja, ki ga avtor po mnenju Nataše Kovšca interpretira na izviren način. Kot dodaja, je osnova fotografske serije Hvala za rože ritual obdarovanja s cvetjem, kjer je rez cvetličnega stebla predpogoj za nastanek družbene vezi.

Titove rože v zelenem_2026_sitotisk_na_teksilu_kompozicija_15 kosov_vsak_ 55 × 45 centimetrov

Foto: Boris Beja

Večpomenske prostorske instalacije

Prepletanje osebnega in družbenega preveva tudi Bejeva grafična dela z motivi tihožitja, povzetimi po izbranih fotografskih podobah, ki jih je v tehniki sitotiska odtisnil na različne tekstilne podlage. Grafike z enakimi vzorci je nato sestavil v modularne, barvno uravnotežene prostorske instalacije, ki imajo, kot piše v spremnem besedilu kustosinja razstave Nataša Kovšca, več pomenov. Repeticija podob “ponazarja v avtorjevem osebnem izraznem jeziku ponavljajoče se vzorce družbene realnosti, tako postindustrijsko produkcijo kot tudi ponavljanje dogodkov, ki je prisotno v povsem vsakdanjih opravilih, ritualih in gestah. Po drugi strani pa se s ponavljanjem motivov tihožitja, ki ga zasledimo tudi v obliki izvezenih motivov, utopično zoperstavlja minevanju: ponovitve namreč razume kot množenje minljivih trenutkov.”

Anturium_IV_detajl_2026_vezenina_sistotisk_na_tekstilu_52 × 38,5 centimetrov

Foto: Boris Beja

Boris Beja s projektom Album “naslavlja pomembna aktualna vprašanja, povezana z oblikovanjem trajnostne družbe. Njegova razmišljanja se navezujejo tako na odnos do našega skupnega življenjskega prostora kot tudi na iskanje novih možnosti medsebojnega sodelovanja, sobivanja, somišljenja.” Z združevanjem grafičnih del “poudarja zlasti družbene učinke tekstilne umetnosti, ki je zgodovinsko gledano kolektivna dejavnost, saj spodbuja povezovanje in vzpostavljanje kreativne skupnosti kot polja, v katerem se generirajo spremembe.”

Razstavo si je v Novi Gorici mogoče ogledati vse do 7. avgusta.