Je vrt ali zrcalo? Je drevo ali si ti?

Člani umetniškega kolektiva BridA, Tom Kerševan, Sendi Mango in Jurij Pavlica, bodo jutri na prestižnem bienalu nove umetnosti v Ukrajini premierno predstavili svoj umetniški projekt. Pod naslovom Plantportation, ki se igra z besedama plant (rastlina) in transportation (prenos ali prevoz) bodo gledalca soočili z refleksijo o tem, kako se živa bitja gibljejo po planetu.

Člani skupine BridA  Sendi Mango, Jurij Pavlica, Tom Kerševan 
(stojijo z leve) ter ukrajinski umetnici  Olena Kasperovič in Valeriia 
Horbahova (sedita z leve).
Člani skupine BridA Sendi Mango, Jurij Pavlica, Tom Kerševan (stojijo z leve) ter ukrajinski umetnici Olena Kasperovič in Valeriia Horbahova (sedita z leve). 

ŠEMPAS, HARKOV > Diplomanti beneške akademije, ki so že večkrat stopili na globalno umetniško prizorišče, delajo v ateljeju v Šempasu in imajo korenine na Primorskem. Tudi rastline imajo korenine. In zdi se nam, da prav res ne bi smele potovati. Migracija rastlin je pojav, ki ga človeška bitja brez slabe vesti obsojamo. Vse v redu in prav, če si z dopusta v Italiji prinesemo sadiko origana ali na izletu v hribe ukrademo prijeten dodatek za naš skalnjak. Ampak če se rastline širijo in potujejo same, rečemo, da so invazivne. Da bodo porušile lokalne ekosisteme. In se zato proti tujerodnim borimo. Glede na politični trenutek korak h globljemu premisleku ni dolg.

Digitalno ogledalo

“Projekt smo zastavili malo provokativno, tudi glede na to, da se v tem obdobju intenzivno soočamo s problematiko človeških migracij. Ustvarjajo se miselne paralele med tem, kako se gibljejo rastline, kako in zakaj so migrirale skozi zgodovino, in tem, kakšni so današnji vzroki človeških migracij, med katerimi so vojne in podnebne spremembe,” pojasnjuje Jurij Pavlica. “Zanima nas tudi teleprezenca, torej prisotnost na spletu, v katerega se rastline še niso umestile, čeprav je, zanimivo, splet bolj podoben rastlinam kot človeku, saj je oblikovan kot koreninski sistem ali krošnja,” dodaja.

Jurij Pavlica

Brida

Projekt smo zastavili malo provokativno Ustvarjajo se miselne paralele med tem, kako se gibljejo rastline, kako in zakaj so migrirale skozi zgodovino, in tem, kakšni so današnji vzroki človeških migracij, med katerimi so vojne in podnebne spremembe.”

Tako je nastal koncept zrcalne sobe. Gledalci bodo jutri, ko bo instalacija zaživela v Yermilov centru v ukrajinskem mestu Harkov, vstopili v prostor, kjer bodo obkroženi z resničnimi, živimi rastlinami. Pred njimi pa bo digitalna reprodukcija prostora, ki bo ustvarjala iluzijo zrcala. Ko bo gledalec vstopil, bo senzor zaznal njegovo prisotnost in gibanje, sistem pa bo v digitalnem prostoru ustvaril podobo rastline. Ob pogledu v projekcijo - zrcalo - bo torej človek svoje gibanje videl kot premikanje rastline ter tako “prevzel identiteto” rastline. “V gledalcu želimo sprožiti občutek o premikanju, o razmerju med gibljivostjo in togostjo,” pojasnjuje Pavlica.

Proces priprave projekta je bil precej kompleksen in tehnološko zahteven. Dolgotrajno in precizno delo je bilo že samo skeniranje oziroma digitalizacija rastlin. V instalaciji nastopajo drevesa, grmi in rastline, ki rastejo na domačem vrtu umetnikov.

Rastejo zeleni mostovi

Kot pojasnjujejo člani skupine BridA, je projekt umetniškega raziskovanja migracije rastlin šele na začetku. In od prvega dne raste organsko. Kot drevo.

Začel se je z gostovanjem ukrajinskih umetnic Olene Kasperovič in Valeriie Horbahove v Sloveniji. Kaspeovičeva je avtorica zamisli o migraciji rastlin, Plantportation pa prva umetniška interpretacija koncepta. Projekt je zastavljen zelo široko in je pravzaprav šele na začetku. Obeta pa se tudi rast sodelovanja med slovenskimi in ukrajinskimi umetniki.

“Po gostovanju ukrajinskih umetnic smo se prijavili na projekt Cultural bridges (kulturni mostovi) Evropske unije in British councila ter dobili štipendijo za prenos projekta v Harkov. Načrtovano je bilo, da se bomo predstavili v Yermilov centru. Ko pa so za projekt slišali organizatorji bienala, so ugotovili, da je skladen z njihovo temo, ki letos nosi naslov Zdi se mi, kot bi stopal v vrt,” pojasnjuje Sendi Mango.

Kot dodaja Kaspeovičeva, je drugi bienale, ki je bil prejšnjič v Kijevu, zdaj pa se je preselil v Harkov, osrednji dogodek na področju sodobnih umetnosti. “Prepričana sem ne le, da ima projekt možnost, da zraste, temveč tudi, da se vzpostavi tesno sodelovanje med ukrajinskimi in slovenskimi umetniki.”

Kot dodaja Sendi Mango: “Zaradi mosta, ki smo ga uspeli vzpostaviti med Harkovom in Novo Gorico, nas želijo predstavniki British councila intervjuvati. To je namreč prvič, da se je zgodila taka dinamična, večsmerna izmenjava.”


Najbolj brano