Izvirno in humorno od renesančnih plesov do rapa

Plesna skupina Mehki čevlji je letošnjo predstavo posvetila plesu. Pa ne samo sodobnemu, s katerim se ukvarja, temveč pestri paleti plesov in glasbe od renesanse in baroka do charlestona, disko in street dancea. Seveda na inovativno poustvarjalen način in s humorno parodijo, značilno za to plesno skupino.

Osemdeseta leta so v ples vnesla disko, živahne barve in poskočne 
korake. Foto: Marica Uršič Zupan
Osemdeseta leta so v ples vnesla disko, živahne barve in poskočne korake. Foto: Marica Uršič Zupan

SEŽANA > Scenaristka in režiserka predstave Milojka Širca je v plesnem kolažu Plesne modne muhe zajele obdobje od renesanse do danes. Tako so nedeljsko premiero uvedli trubadurji in sproščen ples, ki pa jih je hitro zamenjal barok z osrednjo figuro - kraljem Ludvikom XIV, ki ga je duhovito in suvereno odigral - kot tudi kasneje odplesal eno vidnejših vlog - Jaša Vodičar.

V tistem obdobju se je začel razvoj baleta (ki si ga je Ludvik XIV menda tudi sam želel plesati), ki je po zatišju in stranpoteh v rokokoju doživel največji razmah v romantiki, ko so nastali Labodje jezero, Hrestač in številna druga dela, še danes sestavni del baletnih repertoarjev. Lana Baltič, ki je kot solistka odplesala baletne točke, jih je dopolnila s sodobnim pogledom na tisti čas in s parodijo, značilno za ustvarjanje Mehkih čevljev. Balet se je kasneje pojavil še enkrat, po Straussovem valčku, tokrat v kombinaciji z elektronsko glasbo, ki je ponazarjala tudi posodobitev baletne glasbe in koreografij v obdobju Rahmaninova.

Po počasnem menjavanju stilov več stoletij je zadnji del zgostil hitre spremembe glasbenih in plesnih stilov v 20. stoletju - od charlestona in tanga do swinga, ki so sprostili plesne korake, skrajšali ženke obleke in prinesli v Evropo marsikaj ameriškega. Od tam je k nam prišel tudi jazz Dava Brubecka in rokenrol z glasbo Elvisa Presleya. Mladi obiskovalci Kosovelovega doma so na ponedeljkovi ponovitvi že ob teh skladbah začeli kar poplesovati na sedežih, po počitku med Rumeno podmornico skupine The Beatles pa spet ogreli roke s Qeeni, disko plesom in Trkajevim rapom.

“Po Franciji, Argentini in Ameriki se mi je zdelo, da moramo končati s slovensko besedo in Trkaj z besedilom o Majdi Sepe in drugih slovenskih ustvarjalcih je bil kot nalašč,” pravi Milojka Širca, ki je izbrala glasbo in zanimive scenske projekcije ter zasnovala koreografijo. Pri slednji so sodelovale še Lana Baltič, Ajda Fabjan, Amadea Zupan, Julija Pavletič, Lara Maria Pezzicoli, Monica Paradiso in Dana Goranc, ki so v nekaterih točkah nastopile kot solistke, opazne plesne vloge pa je imela še Sara Lazarevski.

Odlični so bili tudi kostumu, ki so jih tudi tokrat zasnovali in izdelali dijaki programa aranžerski tehnik sežanske srednje šole pod mentorstvom Renate Nikolić. “Ko smo oblikovali kostume za Straussovo obdobje, smo poslušali njegovo glasbo. Na šoli imamo odprt kurikul in dijaki se učijo tudi kostumografije in še marsičesa, da si po končani šoli laže najdejo delo na širokem področju,” je povedala Renata Nikolić. Ker se dijaki poleg umetnostnih slogov učijo tudi šivanja, so marsikaj sešili sami, pri zahtevnejših delih pa je sodelovala Ivanka Večko. Pri produkciji je poleg skupine Mehki čevlji, ki deluje pri KD Jožeta Pahorja, sodeloval tudi Kosovelov dom.muz


Najbolj brano