Brezbrižno pošiljanje otrok v smrt

Nemški režiser Edward Berger, ki je nase najprej opozoril z nadaljevanko Patrick Melrose, je v svojem najnovejšem celovečercu, brutalni protivojni drami Na Zahodu nič novega poudaril osrednje sporočilo istoimenskega romana Ericha M. Remarqueja, po katerem je film tudi posnet, in sicer vojna je brezbrižna in nesmiselna tovarna smrti.

Režiser Edward Berger je v središče zgodbe postavil lik 17-letnega vojaka Paula, ki ga je zelo prepričljivo odigral Felix Kammerer (desno).
Režiser Edward Berger je v središče zgodbe postavil lik 17-letnega vojaka Paula, ki ga je zelo prepričljivo odigral Felix Kammerer (desno). 

Zgodba se odvija med 1. svetovno vojno, leta 1917 in 1918, v ospredju pa so mladi fantje, sošolci, ki so komaj prišli iz šolskih klopi in se po nekajtedenskem urjenju že borijo v prvih bojnih linijah na meji s Francijo. Ti hitro ugotovijo, da v vojni ni nikakršne domovinske “romantike”, kot jih je s svojim demagoško patriotskim govorom prepričeval učitelj na njihovi šoli. Že prvo noč v okopih pod streli in bombami padejo številni tovariši. Eden od starejših, bolj izkušenih vojakov pa jim reče, da jih tak “masaker” čaka vsako noč. Edward Berger je v središče zgodbe sicer postavil 17-letnega Paula (odlični Felix Kammerer), ki je čudežno preživel prvo noč in vrsto kasnejših, v njem pa začne počasi vse bolj zoreti uvid o tem, da je vojna zgolj tekoči trak smrti. Kammerer, ki je sicer vseskozi večinoma tihi, a zelo prepričljivi “dokument” o brezplodni vojni moriji, je v enem od najboljših prizorov v filmu, v jarku s francoskim vojakom, še bolj niansirano in čustveno poantiral nesmiselnost vojne.

Med Dunkirkom “na tleh” in 1917

Berger je v orisu stanja na Zahodni fronti zelo neposreden in neprizanesljiv, giba se nekje vmes med Dunkirkom (na tleh) Christopherja Nolana in 1917 Sama Mendesa. Izčrpani vojaki se utapljajo v blatu in krvi, trupla ležijo raztresena naokoli, marsikateremu telesu manjka noga, roka … Strelom, bombam in tankom, ki pod seboj mečkajo vse, pa ni videti konca. Na drugi strani, kot kontrapunkt brutalnim razmeram, ki vladajo na fronti, Berger zoperstavi salonsko sprejemanje premirja, kjer pa smo na nemški strani priča dvema diametralno nasprotnima poloma. Na eni strani imamo nemškega generala (David Striesow), ki išče vojaško slavo in noče skleniti premirja, kaj šele se sprijazniti z bližajočim se porazom, ter na drugi strani mirovniškega socialdemokratskega ministra (Daniel Bruhl). Ta je v vojni izgubil že sina, visoke številke padlih na fronti pa so ga še dodatno uverile v prepričanju, da je treba tej moriji narediti konec. Zaradi zelo eskplicitne obravnave antivojne tematike bi bilo zelo veliko presenečenje, če na prihajajoči podelitvi najbolj zaželenih filmskih kipcev Na Zahodu nič novega ne bi osvojil vsaj oskarja za najboljši tujejezični film.


Najbolj brano