Begunci v Brdih

Festival Sanje v Medani bo ta konec tedna obogatil več prizorišč v goriških Brdih. Vrhunci bodo večerni koncerti Damirja Imamovića, Radeta Šerbedžije in Svetlane Makarovič, ki bodo poezijo prepletali z glasbo, Šmartno pa bo jutri dopoldne poživila pravljična vas za otroke.

VIPOLŽE, DOBROVO > “Letošnja osrednja tema je begunstvo. To je danes širok pojem, saj begunci niso samo ljudje med državami, ampak tudi umetniki, pravzaprav vsi, ki nam nekaj pomeni svobodna misel,” je včeraj za naš časopis dejal direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik. “Tega se zaveda veliko ljudi, ki pomagajo festival soustvarjati mimo finančnih omejitev, prostovoljno, s svojo energijo.”

Rdeča nit, ki bo povezala “begunske” prireditve, je pesnitev 40-letnega malteškega pesnika in prevajalca Antoina CassarjaPotni list, ki je pri Sanjah izšla v štirih jezikih: španščini, angleščini, hrvaščini in slovenščini. Antoine Cassar, ki bo tudi gost v Brdih, angažirano, a obenem lirično pesnitev začenja s pojasnilom o nenavadnem potnem listu: “Velja za vse ljudi in vse kraje. Po osmih letih potovanja je prešel vse meje in dospel v Slovenijo. Anarhističen, ljubezenski, človeški, univerzalen in neomejen se poklanja bralki, bralcu in svetu v upanju, da postane iskrenejši, svobodnejši in skupni prostor sobivanja.”

Trije zvezdniki

Zoper predsodke do beguncev se borijo in svobodnega duha širijo tudi trije zvezdniški gostje festivala. Drevi ob 21.30 bo pred vilo Vipolže nastopil Damir Imamović s skupino Sevdah Takht, mednarodno uveljavljen sarajevski mojster sodobnega sevdaha.

Jutri bo na gradu Dobrovo nastopil legendarni jugoslovanski in hollywoodski igralec Rade Šerbedžija, ki se v družbi benda Zapadni kolodvor prelevi v poeta in šansonjerja, najbolj znanega po neprekosljivi interpretaciji Dedićeve klasike Ne daj se, Ines. Med pesmimi Šerbedžija večkrat nagovori občinstvo in z njim deli kak tako hecen kakor tudi presunljiv doživljaj iz življenja, v katerem je izkusil, kako je biti begunec.

V nedeljo bo na terasi vile Vipolže nastopila največja slovenska pesnica in pravljičarka Svetlana Makarovič, ki bo ob spremljavi Simboličnega orkestra interpretirala baladno pravljico Mesečinska struna. V njej pripoveduje o malem Tiborju, ki z glasbenim darom ne ravna spoštljivo. Ker podleže častihlepju in pohlepu, žalostno propade.

Od glasbe do pesmi

Na Sanjah v Medani bo nastopilo še veliko zanimivih ustvarjalcev, poudarja Zavrtanik; skupno jih bo približno 25. Vsak večer ob 20.30 bodo na prizorišču pred koncertom krenili na Pesniško potovanje, ki jih bo popeljalo kdove kam ... Nastopili bodo mlada pesnica in glasbenica ruskega rodu Sofya-Agnessa Yakuntsova, pesnik, prevajalec in urednik iz Kopra Gašper Malej, njegova someščanka, “istrska multikultivatorka” Irena Urbič s Foruma Tomizza, pesnik Peter Semolič, igralka Vesna Maria Maher s pesniškim psevdonimom Matimatimati, kantavtor Jani Kovačič, video umetnica in slikarka Vesna Bukovec, ilustratorka Barbara Ogrič Markež bo v vili Vipolže na ogled postavila podobe iz knjige Nekaj zelo zelo lepega, v kateri so zbrane otroške pesmi Neže Maurer ...

Jutri med 11. in 13. uro bo Šmartno poživila pravljična vas, kjer bo glasbeno delavnico za otroke Zvenim kot pesem, donim kot gora vodila pevka in glasbena pedagoginja Mateja Gorjup, sledil bo še koncert. Ob 17. uri bodo v Hiši kulture Šmartno predvajali družinski animirani film Ernest in Celestina, ob 19. uri pa še film Mumin na Azurni obali, prav tako sinhroniziran v slovenščino. Vmes, ob 18.30, bo Daniel Rojšek Danč pripovedoval pravljice v briškem narečju. Ob 19.15 bo Mateja Gorjup v viteški dvorani gradu Dobrovo nastopila še na koncertu poustvarjene ljudske in avtorske glasbe, naslovljenem Ijekaru. Vstop na vse dogodke pravljične vasi bo brezplačen.

Nezaželeno iskrenje misli

Vstopnica za posamezni večer stane 15 evrov, za vse tri večere skupaj pa 30 evrov. “Vsi dogodki bi bili brezplačni, če bi festival imel več podpore,” pravi Zavrtanik. “A v Sloveniji in tudi večini drugih evropskih držav že lahko govorimo o kulturocidu. Ogromno denarja zlahka dobi vojska, kultura pa se mora boriti za drobiž. Živimo v družbi, kjer iskrenje misli ne uživa podpore, ampak omejevanje.”

Festivalu s podporo pomagata občini Nova Gorica in Brda ter javna agencija za knjigo. “Dobimo 18.000 evrov, a tu je 50 ljudi, ki jih je treba tudi nastaniti za tri dni in nahraniti. Brez energije prostovoljcev nam ne bi uspelo.”

---