Beg do poslednjega objema

Na splav natlačeni begunci, nekateri že mrtvi, nekateri še upajoči, na morsko obrežje naplavljen otročič, v obleganem Sarajevu ustreljena zaljubljenca, objeta tudi po smrti ... Mednarodno uveljavljen mojster Safet Zec na osmih prizoriščih v Piranu in Portorožu s 50 slikami v ciklih Exodus in Objemi obiskovalca osupne, presune ... in nam morda odpre oči.

PIRAN, PORTOROŽ > Safet Zec, leta 1943 rojen v bosanskem mestu Rogatica, se je izšolal na likovni akademiji v Beogradu, že v sedemdesetih postal osrednji umetnik “poetičnega realizma”, leta 1992 pa Bosno zapustil kot begunec ter zaslovel v Italiji, Franciji in drugod. Svoje druge domove je našel v italijanskem Vidmu, Parizu, hercegovskem Počitelju in v Benetkah, kjer te dni čaka: cepljen bo lahko pripotoval k nam in si ogledal svojo največjo razstavo v Sloveniji doslej, postavljeno na osmih kulturno, arhitekturno in zgodovinsko pomembnih prizoriščih: Exodus v portoroškem Monfortu, Objemi pa na več koncih Pirana, v cerkvah Marije Zdravja, sv. Petra, sv. Roka in sv. Marije Tolažnice, krstilnici sv. Janeza Krstnika ter Tartinijevi hiši in Tartinijevem gledališču.

Ob novicah trpi

Veličastni Exodus in nekdanje skladišče soli sta se odlično ujela, so soglašali na nedavni novinarski konferenci v Monfortu. Mnogim sodelujočim se je zahvalila podžupanja in predsednica Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran Manuela Rojec. Začelo se je novembra 2019, se spominjajo Polona Senčar iz potovalne agencije Maona, predsednica društva Prijatelji zakladov sv. Jurija Milka Sinkovič in Nives Marvin iz Obalnih galerij Piran. Predlani so v beneški cerkvi Pietà občudovale Objeme in soglašale, da jih velja v Piranu pokazati ob naslednji veliki noči, ko v cerkvah pripravijo tradicionalno razstavo Križev pot. Župnik Zorko Bajc je soglašal. Načrte je prekrižala pandemija, a močna želja je ostala - in se letos iztekla v veliko razstavo. Sprva so jo nameravali gostiti do konca junija, pa jo bodo najverjetneje podaljšali še za dva meseca. Obiskovalce vabijo, da spomladi in poleti vštric z umetnostjo spoznajo tudi bogato kulturno dediščino piranske občine.

Vijuganje in vzpenjanje po uličicah nas popelje skozi cikel Objemi, ki povezuje 37 slik. Zec jih posveča sarajevskima Romeu in Juliji: Srb Boško Brkić in Bošnjakinja Admira Ismić sta leta 1993 želela zapustiti oblegano Sarajevo in se prebiti do Beograda. Na sarajevskem mostu Vrbanja je ostrostrelec najprej zadel Boška, naslednja krogla pa je pokosila Admiro, ki se je še zmogla priplaziti do mrtvega Boška. Na nikogaršnjem ozemlju sta ležala sedem dni, preden so ju pokopali, fotografija objetih zaljubljencev pa je obkrožila svet ter presunila mnoge. Pa tudi navdihnila.

“Želim, da moja umetnost prispeva h krepitvi nujno potrebne moralne prenove, ki edina lahko razbije ta neznosni zastor brezbrižnosti,” nam Safet Zec pravi v katalogu. Njegovo umetnost odlično poznata hči in sin, ki sta prišla na portoroško predstavitev; Hana Zec vodi založbo Qupé éditions, ki je izdala tudi večjezični katalog razstave, Gorčin Zec pa pravkar snema dokumentarec o očetu.

Hči je pojasnila, da v novem tisočletju očeta še posebej muči globalno begunstvo, najkrutejše do otrok: “V sedemdesetih in osemdesetih letih je upodabljal pejsaže, tihožitja, hiše, z izbruhom vojne in prihodom v Italijo, zlasti v Benetke, pa se je vrnil k figuri, k človeškemu telesu. Vseskozi spremlja novice, zbira časopise in trpi, ker v njih spet vidi prizore, ki so nas tako boleli v devetdesetih letih. Zbira članke o beguncih in slika na časopis - če pogledate od blizu, boste pod sliko videli kolaž časopisov.”

Gradivo za Exodus je zbiral dve leti, oprl se je tako na dnevni tisk kakor na slovito Géricaultovo sliko Splav Meduze, nakar je svojo umetnino, široko enajst metrov in visoko 3,4 metra, naslikal v dveh mesecih ter jo sestavil tako, da je zlahka prenosljiva - ker želi, da potuje in doseže čimveč ljudi, jim odpira oči.

“Zečevo slikarstvo je res velikansko in strašno, v njem so združene vse njegove izkušnje in osebne drame, vojne grozote in usmiljenje žrtev: žrtev kateregakoli jezika, barve, narodnosti in etničnosti, združenih v obupu za prihodnost, v neozdravljivi norosti vojne, smrti, žalovanja in človekovega nasilja nad človekom,” v katalogu ugotavlja nekdanji direktor fundacije Beneških mestnih muzejev Giandomenico Romanelli.

V ciklu Exodus, ki je bil leta 2018 na ogled v opatiji Rožac v Furlaniji, ob beguncih na splavu izstopa še na obrežje naplavljen otrok, triletni Alan Kurdi iz Sirije; strašni prizor je na turški plaži posnela Nilüfer Demir, Zec pa ga je upodobil na velikem platnu. Slike, ki pričajo o nesmislu vojn in usodah sodobnih beguncev na poti proti obljubljeni Evropi, so k nam pripotovale iz Srebrenice, kjer so bile na ogled ob 25. obletnici genocida.

Svetovljan, humanist

Mojster slikarstva, grafike in risbe je od leta 1992 nanizal kakih sto razstav, nekaj tudi v Sloveniji; v Ljubljani ga je rad predstavljal pokojni dr. Zoran Kržišnik. Na novinarski konferenci v Portorožu je slike vnovič občudoval tudi Jurij Paljk. Potem ko se je na razstavi v Ljubljani zaljubil v eno od Zečevih grafik z motivom okna, je sklenil, da bo umetnika spoznal: “Izvedel sem, da je prišel v Videm, in poklical v tiskarno Corrada Albicocca, kjer je tiskal in še tiska grafike. Ravno je bil tam, Corrado mi ga je dal na telefon. Še isti dan sva se srečala in se takoj dogovorila za razstavo.” Marca 1999 in zatem še oktobra 2005 so pripravili veliki razstavi v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, obakrat pospremljeni z dvojezičnim katalogom. “Obe prodajni razstavi sta bili odmevni. Takrat smo slikarju dejansko pomagali, česar ni nikdar pozabil,” pravi Paljk.

Mogočna cikla, na ogled v Portorožu in Piranu, dokazujeta, da je Safet Zec “svetovljan v dojemanju mednarodnega dogajanja, in čeprav je s svojo izjemno intimno senzibilnostjo ustvarjalno zakoreninjen v svojem rodnem ambientu, tako drugačnem zaradi polpretekle zgodovine vojnih grozot ter multietnično in multiversko stvarnostjo, je vedno njegov glavni navdih usoda posameznika in človeške skupnosti, ne glede na entiteto in identiteto konkretnega področja”, v katalogu poudarja Nives Marvin. Na srečanju z novinarji je opozorila še na tehnično zahtevno postavitev slik, pri čemer jim je bila v veliko pomoč domača slikarka, kiparka in restavratorka Mira Ličen Krmpotić.

Teater, glasba, ples ...

Ob razstavi načrtujejo tudi pester spremljevalni program: slike Safeta Zeca so Toneta Partljiča tako presunile, da je v eni sami noči napisal monolog, ki ga bo odigrala njegova hči Mojca Partljič. Ko bo mogoče, bodo nastopili še domači glasbeniki Jure Lesar, Denis Horvat in Luka Mrdakovič, zaplesali Siniša Bukinac, Eva Tancer in drugi, zvrstila se bodo predavanja Mirovnega inštituta, okrogla miza v sodelovanju s Filozofsko fakulteto in Univerzo na Primorskem, Obalne galerije pripravljajo pedagoški program na temo ljubezni ...

Ogled slik v cerkvah - vanje ne vstopimo, umetnost s praga užijemo skozi rešetke - je brezplačen, vstopnice za Monfort, gledališče in Tartinijevo hišo pa so naprodaj tako na www.portoroz.si kakor na kraju samem; cena za posamezno prizorišče je tri evre, za vsa tri skupaj pa osem evrov. Študentje, upokojenci in skupine dobijo popust, otroci do 12. leta pa vstopijo brezplačno.  

---