Država naj bo do Salonita strožja

Konec meseca ali pa v začetku februarja bo Zdravniška zbornica Slovenije ministrstvu za okolje poslala poziv, naj dopustne zgornje vrednosti izpustov v zrak ob sosežigu smeti, ki se dogaja tudi v Salonitu Anhovo, zniža na ravni, ki veljajo za sežigalnice smeti. To bi bil prvi korak k boljšemu varovanju zdravja prebivalcev v okolici cementarne.

Zdravnike in zobozdravnike širše Goriške regije  skrbi morebitno 
povečanje obsega sosežiga odpadkov v Salonitu Anhovo. Foto: Leo Caharija
Zdravnike in zobozdravnike širše Goriške regije skrbi morebitno povečanje obsega sosežiga odpadkov v Salonitu Anhovo. Foto: Leo Caharija

LJUBLJANA > Potem ko je anhovska cementarna pred časom državo zaprosila, naj ji dovoli kot gorivo pri proizvodnji cementa uporabljati znatno večje količine odpadkov kot zdaj oziroma jih več sosežigati (do 135.000 ton na leto namesto do 109.000), so nekateri v občini Kanal dvignili glas.

Nevenka Mlinar, družinska zdravnica v Desklah: “Ti ljudje (azbestni bolniki op.a.) težko dihajo, kašljajo, boli jih v prsih. In strah jih je, predvsem ko gredo k pulmologu. Bojijo se, da jim ne bi bila postavljena diagnoza mezotelioma ali pljučnega raka.”

Kanalska županja Tina Gerbec, ki je na službeni poti, je za petek napovedala tiskovno konferenco.

Nazadnje so se na pobudo splošne zdravnice v Desklah Nevenke Mlinar pred tednom dni oglasili goriški zdravniki in zobozdravniki, ki so pristojne pozvali, naj bolj odgovorno pristopijo k okoljski problematiki in upoštevajo vplive onesnaženega okolja na zdravje ljudi. Sploh v srednjem delu Posočje, kjer ljudje še vedno umirajo zaradi uporabe azbesta v cementarni.

Za zdravje gre, opozarjajo zdravniki

Danes so Mlinarjeva in skupina zdravnikov specialistov na tiskovni konferenci zbornice osvetlili vplive izpustov v zrak ob sežiganju odpadkov na zdravje. Toksikolog Miran Brvar je govoril o tem, kaj lahko povzročijo nevarne snovi, ki se ob tem sproščajo, pulmolog Matevž Harlander pa o vplivih onesnaženosti zraka na dihala. Med drugim je izpostavil, da prebivalci območij z bolj onesnaženim zrakom brez dvoma pogosteje obolevajo zaradi bolezni dihal. Pediatrinja Marina Praprotnik je za primerjavo navedla, da so bolezni dihal pogostejše pri malčkih, ki jih starši sprehajajo ob prometnih cestah. Majda Pohar iz inštituta za javno zdravje je “spomnila”, da je bilo v Sloveniji od leta 1961 do 2016 odkritih 849 primerov mezotelioma, ki ga povzroča azbest, in pojava še ne bo konec. Nevenka Mlinar pa je opozorila, da ima velika večina njenih pacientov v Desklah bolezni, povezane z nevarnim mineralom.

“Kanal ima boljšo kakovost zraka kot večina krajev v Sloveniji”

V Salonitu Anhovo poudarjajo, da sodijo med najsodobnejše evropske cementarne, upoštevajoč tako tehnološki kot okoljski vidik, saj delujejo po načelu uporabe najsodobnejše tehnologije (BAT). “Prav zaradi kontinuiranega vlaganja v BAT tehnologijo danes vse meritve - tako zakonsko predpisane kot prostovoljne - kažejo, da ima delovanje družbe Salonit Anhovo celo nižje vplive na okolje, kot jih predpisuje slovenska zakonodaja,” so povedali v Salonitu in posredovali rezultate meritev. “Kanal ob Soči ima boljšo kakovost zraka kot večina slovenskih krajev. Še več, s sistematično modernizacijo proizvodnje in razvojem sopredelave odpadkov je Salonit Anhovo dosegel pomembno zmanjšanje specifičnih emisij ogljikovega dioksida,” so poudarili v podjetju. Dodajajo, da pri meritvah in raziskavah sodelujejo z najbolj priznanimi institucijami, kot so Kemijski inštitut, Inštitut Jožef Stefan, Fakulteta za gradbeništvo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Biotehniška fakulteta, NLZOH Maribor (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano), NLZOH Nova Gorica, Tehnična univerza Graz, C.P.G. Lab S.r.l. Italija v sodelovanju z univerzami v Genovi, Milanu in Torinu.

“Ti ljudje težko dihajo, kašljajo, boli jih v prsih. In strah jih je, predvsem ko gredo k pulmologu. Bojijo se, da jim ne bi bila postavljena diagnoza mezotelioma ali pljučnega raka,” je opisala, kaj doživljajo oboleli zaradi azbesta. In dodala, da je medicina ob tem nemočna, da ob najhujši bolezni le lajša bolečine.

Metoda Dodič Fikfak, Inštitut za medicino dela: “Razumemo, da se industrija sklicuje na standarde, toda opozarjamo, da so pomembna človeška življenja.”

Prav zato ker je srednji del Posočja že obremenjen na ta način, se Metodi Dodič Fikfak iz Inštituta za medicino dela in športa, ki zgodbo z azbestom kot zdravnica spremlja zelo dolgo, zdi nesprejemljivo, da bi dolino še naprej obremenjevali s sosežiganjem odpadkov. In ponovila je, da so normativi, ki jih cementarna v Anhovem vselej spoštuje, le kompromis. Vendar bi po njenem morala država pri dovoljevanju sosežiga in podobnih dejavnosti upoštevati kaj več: “Razumemo, da se industrija sklicuje na standarde, toda opozarjamo, da so pomembna človeška življenja.”

Ministrstvo bodo čakali mesec dni

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek Travnik je izpostavila, da zdravniki podpirajo akcijo, ki ljudi spodbuja k uporu proti odločevalcem, ki ne želijo omejiti emisij.

Zdenka Čebašek Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije: “Zdravniki podpirajo akcijo, ki ljudi spodbuja k uporu proti odločevalcem, ki ne želijo omejiti emisij.”

V imenu kolegov je rekla, da morajo dvigniti glas. In pojasnila: “Ministrstvo za okolje pozivamo, da marca začne postopek za izenačenje dovoljenih emisij iz sosežigalnic in sežigalnic odpadkov.” Za slednje veljajo strožje omejitve in več kot 300 zdravnikov se je podpisalo pod poziv, naj država enako uveljavi za cementarne in sorodne obrate. Zahtevo bodo oddali na prehodu v februar, in v mesecu dni pričakujejo odziv.

Čebašek Travnikova priznava, da se zdi zahteva skromna, a je korak naprej. Hkrati zbornica ministra za zdravje Aleša Šebedra poziva, naj zastopa interese ogroženih, državo pa, da zdravstveni stroki omogoči sodelovati pri pripravi predpisov na tem področju.


Najbolj brano