Pozabljeni grad Haasberg ni več pozabljen

Društvo Škratovka Haasberg je skupaj z Občino Postojna z namenom revitalizacije degradiranega območja temeljito počistilo močno zaraščeno okolico gradu Haasberg (Hošperk). Ob tem so se razkrili tudi ostanki nekdanjega terasastega vrta in drevoreda. Čeprav v razvalinah, bo dvorec, ki privablja vse več obiskovalcev, odslej tudi kulisa kulturnih prireditev.

PLANINA > “Območje je bilo zanemarjeno, grad je bil slabo viden, ljudje pa so vseeno rinili vanj skozi grmovje, kar je bilo zaradi krušenja kamenja nevarno početje. Poleg tega so odnašali material in uničevali ostanke. Dela smo se sprva lotili sami, a smo ugotovili, da brez širše pomoči občine ne bo šlo,” pravi Marko Milavec iz društva Škratovka Haasberg, ki je bilo pobudnik ureditve okolice gradu.

Trije inovativni programi

V projektu revitalizacije grajskega parka Haasberg, v katerem poleg občine sodelujejo še Vrtec Postojna, Park vojaške zgodovine, Foto klub Sušec in Studio Proteus, bodo poleg ureditve parka nastali tudi trije inovativni programi: kino na prostem, v sklopu katerega bo na ogled nov dokumentarni film o gradu, ki ga snema lokalna TV Studio Proteus, fotografska razstava Gradovi Zelenega krasa in vzgojno-izobraževalni program Pravljični gozdovi.

Celoten projekt, ki bo potekal do konca oktobra 2022, je vreden več kot 80.000 evrov.

Priložnost za to se je ponudila v okviru projekta Revitalizacija grajskega parka Haasberg, s katerim je občina Postojna kot nosilec uspešno kandidirala na razpisu Lokalne akcije skupine (LAS) med Snežnikom in Nanosom. Kot poudarjajo na občini, je namen projekta izboljšati stanje degradiranega območja in ga s pomočjo manjših vlaganj trajno revitalizirati ter s tem ohranili naravno stanje okolja in kulturne dediščine ter jo ponovno približati domačinom in obiskovalcem.

Baročni dvorec spet zasijal v svoji veličini

Počistili so grmovje in robidovje, izvedli mulčenje in posejali travo, tako da je monumentalno poslopje spet vidno v vsej svoji veličini. Maja Piškur z občine Postojna pravi, da ga bodo zaradi varnosti in zaščite kulturne dediščine spomladi ogradili z zaščitno leseno ograjo. Občina je za poseg pridobila kulturnovarstveno soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Dvorec iz 18. stoletja, ki se dviga nad reko Unico na obrobju Planinskega polja, je nekdaj veljal za enega najlepših baročnih dvorcev pri nas. Njegova zadnja lastnica je bila plemiška družina Windischgrätz. Odkar je bil med drugo svetovno vojno požgan, pa je bil prepuščen zobu časa, saj so se vse zamisli o (delni) prenovi ustavile pri denarju.

Grajska “štala” je že pretesna

Člani društva Škratovka Haasberg so že pred leti prepoznali vrednost kulturne dediščine in v priljubljen prireditveni prostor s prostovoljnim delom preuredili nekdanjo grajsko “štalo”, kjer je danes vrt in etnološka zbirka, tukaj pa organizirajo različne razstave, koncerte, delavnice, dejavnosti za otroke ... A ob nekaterih dogodkih je za vse obiskovalce že pretesna, z ureditvijo okolice gradu pa se je odprlo novo, veliko večje prizorišče za kulturne dogodke v nekdanjem grajskem parku, ki mu bodo enkratno kuliso nudili ostanki gradu, je zadovoljen Milavec.

Ureditev okolice gradu pa je tudi prispevek k razvoju trajnostnega turizma na Planinskem polju, ki je tudi del občinske strategije razvoja turizma. Kot opaža Milavec, to postaja vse bolj priljubljeno zlasti med ljubitelji narave. “Ob koncih tedna je parkirišče pred gradom pogosto povsem zasedeno.” Obiskovalce želijo, kot pravi Maja Piškur, ozaveščati in usmeriti k občudovanje naravne in kulturne dediščine na ustrezen in nadzorovan način, ki bo prispeval k njenemu ohranjanju.

Premalo izkoriščena priložnost je tudi ribolovni turizem, saj reka Unica privablja ribiče tudi iz tujine.

Milavec, sicer tudi predsednik Krajevne skupnosti Planina, si zato želi, da bi bilo več tudi zasebne pobude, saj zdaj turisti v Planini skorajda nimajo kje prespati in kaj dobrega pojesti.

---