Ta naš čudežen svet je tako bogat ...Čuditi se kot otroci, drugega ne preostane

Že v prvi pesmi na Prvem krajcu, prvencu Bakaline Velike, kmet, glasbenik in avtor Jani Kutin iz Čadrga pove bistvo: ta naš čudežen svet je tako bogat, da nam ne preostane drugega, kot da se čudimo kakor otroci.

Bakalina Velika bo prvenec Prvi krajec drevi predstavila v domačem Tolminu.  Foto: Janez Pelko
Bakalina Velika bo prvenec Prvi krajec drevi predstavila v domačem Tolminu.  Foto: Janez Pelko

TOLMIN > S pesmimi, ki častijo naravo in motrijo človekov odnos do nje, ki spomnijo, da nas še lahko varuje sv. Krn in da tudi po najhujšem žledu pride pomlad, bo Bakalina Velika drevi ob 20. uri nastopila v Kinogledališču v domačem Tolminu.

Vse več glasbenikov

Jani Kutin je prav gotovo najprej kmet - za telefonski pogovor se dogovorimo ob uri, ko bo že poskrbel za živino in postoril, kar mora v sirarni, nato je na vrsti glasba. Po treh ploščah z duom Bakalina, v katerem je stare zgodbe prednikov o njihovih običajih in kmečkih opravilih s harmonikarko Renato Lapanja zapakiral v marsikdaj hudomušne uglasbene pripovedi, se je pri četrti Bakalinini plošči Španabije že pojavila potreba po sodelovanju z drugimi glasbeniki. Od tod do Bakaline Velike je bil le še korak. In rodila se je nova entiteta, ki črpa vire tudi iz nekdanjega Kutinovega benda Salamandra Salamandra, v katerem so sodelovali še multiinstrumentalistin član mednarodno vse bolj priznane glasbene senzacije Širom Samo Kutin ter kitarista Dejan Lapanja in Matej Magajne, tovarišiji pa sta se pridružila še tolkalist Marjan Stanić in rimsko-tržaški trobentačterRenatin partner Andrea Pandolfo. Več kot zgolj posebna gostja je Bogdana Herman, ki jo prav tako na novo zasedbo veže “salamandrovsko” obdobje.

Jani Kutin

kmet in glasbenik

“Prav zdaj, ko govorim z vami, vidim okrog sebe 'taužent' barv jeseni, tako da ne vem, kako se ne bi čudil. Čudno je, če se ljudje temu ne čudijo.”

K drugačnemu pristopu in novemu zvoku so klicale sveže skladbe, ki so, priznava avtor Jani Kutin, globlje, bolj razmišljujoče in intimnejše, zaznamovane z osebnim doživljanjem zlasti narave. Vzniknile so nove teme, tudi zato vedno poudarja, da to ni peti Bakalinin album, ampak prvi album Bakaline Velike.

Intimne in veličastne

Ploščo je poimenoval Prvi krajec, saj je tudi sam ob Luni najbolj plodovit, takrat se rojevajo mlade pesmi, ki ga prosijo, naj jih zapiše, kot prepeva v skladbi Mlada pesem. Besedila piše na melodijo, zato je proces nekoliko drugačen od običajnega, na koncu pa sledi dodajanje glasbil po načelu: kaj posamezna pesem potrebuje.

Tu velja omeniti, da je končna podoba osmih, precej raznolikih skladb, milo rečeno, veličastna - opravka imamo tako z nežnimi, rahločutnimi zvočnimi detajli in melodijami kakor z razbohotenim zvočnim živžavom, energično eksplozijo nadzorovanega kaosa, z valovi čustvenega adrenalina. Ta pa se zlahka prenaša na poslušalca - tako v živo (prisluhnili smo jim v Izoli) kakor s plošče, posnete na mlekarnci v Čadrgu, kar je eden redkih primerov, ko po koncertu od slišanega prevzetega poslušalca posnetki ne razočarajo, za kar je zaslužen Dejan Lapanja.

Srh in ganjenost

V pesmi Žlied za srh poskrbi Samo Kutin s posnetki žledu oziroma pokanja lesa, v pesmi Sanje pa avtor sluti nekakšno apokalipso. Tu je še Sviet Krn, ki so ga predniki prosili za zaščito, kajpada preden je svet ubral drugačne poti, take, v katerih ni več prostora za skrivnosti. Iz pesmi veje tudi veliko spoštovanje do živali, o katerih kmet-vegetarijanec piše, da smo si z njimi veliko bolj podobni, kakor si predstavljamo, divje živali pa si predstavlja na svojem pogrebnem sprevodu v pesmi Zadnji sprehod, v kateri nekatere od njih tudi slišimo na posnetkih dr. Tomija Trilarja iz Prirodoslovnega muzeja Ljubljana. “Divje živali so mi zanimive, ker predstavljajo nekaj prvinskega, kakršen je tudi gozd. Kmetje se zdaj pritožujejo nad volkovi, a če pogledamo širše, vidimo, da smo ljudje zasedli večji del naravnega okolja živalim, posegli v njihov prostor in smo zato mi problem. Priznam, da sem kar na strani živali,”doda v smehu.

Zdi se, da je čudenje lastnost, ki preveva bivanje v Čadrgu in najbolj zaznamuje tudi vzdušje odlične plošče. “Prav zdaj, ko govorim z vami, vidim okrog sebe 'taužent' barv jeseni, tako da ne vem, kako se ne bi čudil. Čudno je, če se ljudje temu ne čudijo. Če tega sploh ne opazijo,” še pravi Jani Kutin, ki bo za čudenje s tovariši nedvomno poskrbel tudi drevi v Tolminu.


Najbolj brano